Tiskane izdaje
Ideja, da bi en zimski Cankarjev torek žrtvovali za mlade slovenske glasbenike in njihove avtorske projekte, se je prijela. Tokrat bodo Zvončki in trobentice vzklili že četrtič. Na mini festivalu ali bolj primerno koncertnem maratonu, ki se bo začel ob 18. uri, se bodo predstavili štiri nastopajoče zasedbe in en posameznik.
Programsko je festivalski dan zastavljen precej široko in dokaj poljubno tolmači jazzovsko ustvarjalnost. Kljub širini polja, na katerem rastejo in cvetijo znanilci pomladi (to sega tudi čez meje, kjer brsti nova generacija akademsko izobraženih glasbenikov), je letos nekaj takih, ki očitno vedno znova navdušijo.
Saksofonist Boštjan Simon je (kot lider) nedvomno prva trobentica te mini manifestacije, saj bo na četrti izdaji festivala to njegova tretja predstavitev. Svoje plodovito ustvarjanje je predstavil že s trioma Velkro in Litošt, danes pa bo nastopil še s kvintetom, ki mu pravi There be Monsters. Simon nam je zaupal, da se »glasba There be Monsters od Velkra stilsko loči po tem, da vsebuje več sončnega, afriškega naboja in popolnoma nič melanholičnih, severnjaških, celo postrockovskih prvin. Tudi v zasedbi in aranžmajih nov bend odstopa od Velkra in Litošta, saj je to popolnoma akustična zasedba, ki jo poleg saksofona zvokovno bogatijo tuba (Goran Krmac), vibrafon (Luigi Vitale), bobni (Bojan Krhlanko) in pozavna (Žiga Murko).« Zasedba There be Monsters, ki je lani izdala istoimensko ploščo, se poigrava tudi s poliritmičnostjo in prijemi karnatične glasbe, s katero se je Simon najprej spoznal prek Radia Študent, potem pa je na konservatoriju v Amsterdamu, kjer je doštudiral, obiskoval še predmet, posvečen ritmičnim permutacijam in sestavljankam indijske karnatične glasbe. »Očaran sem nad poliritmi in razvojem ritmičnih idej v njihovi improvizaciji, ki je veliko bolj kompleksna in bogata od improvizacije zahodnih tradicij,« je povedal.
Stari znanci z novimi izzivi
Že večkrat, sicer kot sidemani različnih zasedb, so na mini festivalu nastopili tudi člani skupine Ecliptic, ki je nastala pred dobrim letom in z nekaj nastopi osvojila srce ljubljanskega občinstva. Kitarist Jani Moder je povedal, da so se sicer stari znanci tokrat povezali v iskanju nove zvočne slike. Nenavaden inštrumentarij, ki vključuje tudi beatboxanje raperja Murata, je močno zaznamovan tudi z elektroniko, kar mu daje sodobno, urbano zvočno podobo. Poleg omenjenih sodelujočih so tu še basist Jani Hace, trobentač Igor Matković in bobnar Žiga Kožar, ki v avtorskih komadih suvereno stojijo na svojih svetovih in hkrati orbitirajo drug okoli drugega.
Pianistka Kaja Draksler bo nastopila s tujima gostoma, švedskim basistom Pettrom Eldhom in nemškim bobnarjem Christianom Lillingerjem, ki je s surovo energičnostjo že nekajkrat prevzel ljubljansko občinstvo v okviru Jazz festivala Ljubljana. S Kajo Draksler sta se spoznala pred desetletjem v mednarodnem big bandu EMJO (European Movement Jazz Orchestra). Leta 2016 pa so vsi trije skupaj prvič nastopili na October Meetingu v Amsterdamu. Eldh in Lillinger sta stara znanca in na bobnarjevo pobudo so se združili v trio z našo najbolj prodorno pianistko in se takoj ujeli.
»Oba igrata zelo fizično, njun fokus je močen in glasba se odvija zelo hitro, zato je igrati z njima poseben izziv,« je povedala Kaja Draksler. Nocoj bodo igrali svoje avtorske kompozicije, ki »ker smo si kot skladatelji precej različni, ustvarijo zelo kontrastno in barvito celoto«, je poudarila pianistka, ki trenutno za svoj oktet piše glasbo po navdihu poezije Roberta Frosta.
Nizozemska naveza
Mladi glasbeniki, ki so zadnja leta zoreli na akademijah po svetu – v konkretnem primeru na Nizozemskem, so se povezali v zasedbo, ki ustvarja na področju improvizirane glasbe. Pianist Rok Zalokar se je ravno vrnil s študija v Rotterdamu, alt saksofonistka Pia Podgornik se je izobraževala v Amsterdamu, Dre Hočevar pa nekaj let pred njima v Groningenu. Prvič so nastopili na lanski novomeški glasbeni delavnici Jazzinty in se nato kmalu podali v studio. Na nocojšnjem koncertu bodo predstavili svojo ploščo precept.concept.percept, na kateri v zadanih okvirih raziskujejo in vzpostavljajo svoj zvok v pričakovanju (kot nakazuje naslov) morebitnih novih spoznanj in sprememb zavesti. »Morda je prva asociacija ljudi ob naši glasbi freejazzovski eksperiment, a se želimo izvzeti iz te tradicije,« je o konceptu, ki ga ni najlažje razložiti, povedal Zalokar.
V Klub CD prihaja še en naturalizirani Nizozemec, Velenjčan Mihael Hrustelj, ki se bo nocoj s svežim repertoarjem avtorskih skladb predstavil kot solo kitarist. Navdihuje ga široka paleta glasbenih stilov, pa tudi vsakdanji dogodki, kot je recimo nizozemsko vreme, kot priča naslov ene njegovih skladb. Solo nastop rad popestri s petjem, bobnanjem po kitari in igranjem na elektronska glasbila, ki jih izdela sam.
»Imel sem srečo, da umetniška univerza Codarts v Rotterdamu ni strogo osredotočena na jazz, ampak študentu ponuja možnost, da se spozna z raznovrstnimi zvrstmi in glasbami sveta. Tako sem se poglabljal v indijsko in turško tradicijo, ki pozna veliko glasbenih okraskov. Rad uporabim tudi tehniko igranja flamenko kitare, seveda pa me zelo navdihuje tudi balkanska glasba,« je povedal Hrustelj, ki bo svoj repertoar kmalu predstavljal tudi na turneji po Tajvanu.
