Tiskane izdaje
Francoski pionir elektronske glasbe Jean-Michel Jarre ne nastopa prav pogosto na naših odrih. Danes je Ljubljano obiskal drugič. Njegov prvi obisk pred sedmimi leti je bil v okviru turneje po manjših dvoranah, na kateri je nastopil v mali dvorani Hale Tivoli in v celoti v živo zaigral svoj prebojni album Oxygene.
V ljubljanski dvorani Stožice je sinoči nastopil v okviru svoje svetovne turneje, imenovane Electronica, na kateri predstavlja glasbo z dveh novih albumov, ki ju je naredil v sodelovanju s številnimi drugimi elektronskimi glasbeniki. Gre za povzetek razvoja elektronske glasbe, pri čemer je bil pionir in izvajalec ene od smeri razvoja tudi sam. Z njegovo spojitvijo evropske klasične skladateljske šole s sodobnimi elektronskimi inštrumenti je elektronsko glasbo usmeril na povsem novo področje. Hkrati je bil eden prvih, ki so tovrstno glasbo uspešno predstavili svetovni javnosti.
Koncert je začel z novo skladbo The Heart of Noise in nato prepletal skladbe z albumov Electronica s starejšimi uspešnicami od Oxygene 2, 8, 4, Equinoxe 7, 4 do zadnje skladbe uradnega dela nastopa, ki je prav tako z Electronice, The Time Machine, in jo je zaigral na svojo znamenito lasersko harfo. Na skoraj dveurnem koncertu je odigral 21 skladb, vključno z dvema v dodatku. Skladbe pa so se občasno prelivale ena v drugo. Jarre je nastopil v živo skupaj še z dvema tolkalistoma, ki sta igrala tudi na ameriške, evropske, kitajske in japonske sintisajzerje, kot je duhovito povedal. Program je bil dejansko precej uravnotežen s primernim razmerjem med novimi skladbami in starejšimi. Tu je treba poudariti, da je Jarre daleč od tega, da bi počival na stari slavi, saj sta nova dva albuma Electronica 1: The Time Machine in Electronica 2: The Heart of Noise moderna izdelka in vzorčni primer delanja elektronske glasbe, ki jo dela glasbenik.
Francoski glasbeni velikan Jean-Michel Jarre v dvorani Stožice.
Foto Leon Vidic
Jarre in njegova glasbena sodruga na odru niso imeli prenosnega računalnika temveč sintisajzerje in takšne ter drugačne elektronske inštrumente in naprave. Da bi bolje videli, kaj Jarre dejansko počne, si je pri eni skladbi nadel posebna očala, da se je na ekrane projeciralo vse, kar je počel na odru. Tako da so se razblinili vsakršni sumi, da je večina slišane glasbe posnete v naprej. Imel je tudi dva, lahko bi rekli dueta, in sicer enega z Edwardom Snowdnom, s katerim sta v Moskvi posnela skladbo Exit, ki opozarja na dvoreznost tehnologije. Kot je v napovedi pesmi dejal Jarre, je pomebno, da tovrstne žvižgače zaščitimo, saj imamo pravico vedeti resnico. Drug zanimiv recimo duet pa je bila skladba Brick England, kjer sta se nastopajočim pridružila virtualna Neil Tennant in Chris Lowe iz dueta Pet Shop Boys.
Ker brez dodatka ni šlo, smo lahko premierno slišali tudi skladbo Oxygene 17 z novega, tretjega dela trilogije Oxygene, ki ga bo izdal 2. decembra, ob 40. obletnici izdaje prvega dela. Jean-Michel Jarre redno tudi poskrbi za vizualno plat svojega nastopa, kajti ta je bila vedno zelo pomemben del celovite glasbene predstave, ki jo je postavil na oder. Tokrat je uporabil tri plasti premičnih slikovnih in prosojnih panelov, na katere so večinoma projecirali abstraktne ter geometrične like, občasno dogajanje na odru, pri skladbi Oxygene 17 pa tudi celovito grafiko,ki se je zdela občinstvu sedečemu v parterju tridimenzionalna.
Glasbenik, ki svoje glasbeno ustvarjanje temelji na tehnologiji, se zaveda tudi njene nevarnosti, prav tako pa je v vsem njegovem delu opazno širjenje ekološke zavesti. To je začel, še preden je postalo modno.
Jean-Michel Jarre je skromen glasbenik, ki pa vedno poskrbi za spektakel glasbe in svetlobe. Nocoj je navdušil z najsodobnejšimi svetlobnimi učinki in proti koncu koncerta dvignil dvorano na noge. Čeprav dvorana Stožice ni bila nabito polna, kar je dokaj presenetljivo, kajti Jarre je res pionir elektronske glasbe in glasbenik, ki dela glasbo tudi za ples in ne le za poslušanje. Vendar je gotovo tudi prezahteven za tiste ljubitelje elektronske glasbe, ki jih pri nas vsak teden »očarajo« takšni ali drugačni lastniki prenosnih računalnikov, ki so »legende« elektronske glasbe in na sceni po pet do deset let. Jean-Michel Jarre je seveda kar nekaj kakovostnih razredov nad njimi in nekaj desetletij pred njimi, saj je to glasbenik, ki namesto stočlanskega orkestra uporablja elektronske inštrumente in naprave za ustvarjanje univerzalnih inštrumentlanih glasbenih zgodb, ki segajo tako globoko v naše možgane, kakor tudi globoko v vesolje.
