Joan Baez jeseni v Ljubljani

Diva protestne pesmi bo 13. oktobra nastopila v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Objavljeno
09. julij 2014 11.42
Posodobljeno
09. julij 2014 12.00
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Joan Baez, politična aktivistka, avtorica, pevka in zagnana interpetka angažiranih besedil, je na svetovni glasbeni sceni kar 55 let. V začetku šestdesetih let sta skupaj z Bobom Dylanom tako zasebno kot glasbeno skupaj orala ledino ameriške kontrakulture in protestnih pesmi. Pri nas bo nastopila 13. oktobra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Na začetku svoje kariere je bila Joan Baez folk pevka s čistim, ekspresivnim vokalom. S svojo iskrenostjo je kmalu postala simbol svoje generacije in ves čas prenaša sporočilo miru. Pri osemnajstih letih je leta 1959 prvič nastopila na Newport Folk Festivalu, repertoar pa je odražal drugačno senzibilnost od njenih vrstnikov. Osupljivi sopran in naravni vibrato sta skupaj odzvanjala nekakšno napetost v Joaninem petju, kar jo je razlikovalo od številnih drugih pevcev njene generacije.

Že od nekdaj je bila močno navezana na folk glasbo. Leta 1960 je za založbo Vanguard posnela svoj prvi solo album in s pravo zmesjo tradicionalnih balad, bluesa, uspavank, kavbojskih napevov, etičnih folk melodij ter skladbami zasedb The Carter Family, The Weavers in Woodyja Guthrieja hitro pridobila privržence v ZDA in širše. S svojimi zgodnjimi posnetki je vpletla tradicionalne balade v jezik rock glasbe.

Leta 1963 je Joan Baez utrla pot Bobu Dylanu in se z njim odpravila na turnejo. In prav ta vez je zaznamovala folk glasbo v naslednjih letih, Joan Baez pa je v tem času posnela tudi svoje verzije danes dobro poznanih Dylanovih skladb. Na svoj repertoar je umeščala tudi skladbe sodobnih kantavtorjev, kot so Phil Ochs, Richard Farina, Leonard Cohen, Tim Hardin, Paul Simon, kasneje še Jacques Brel, Lennon-McCartney, Johnny Cash in drugi.

Joan Baez velja za glasbeno silo z močnim vplivom – v prvih vrstah je marširala z Martinom Luthrom Kingom, Vaclavu Havlu je bila inspiracija za njegov boj za Češko republiko, prepevala je na prvi turneji Amnesty International, prepevala je o svobodi in državljanskih pravicah. Baezova je med drugim izpostavila gibanje za svobodo govora, se borila za pravice skupaj s sindikalistom Cesarjem Chavezom, organizirala odpor proti vietnamski vojni, 40 let kasneje je podprla Dixie Chicks za njihovo hrabrost pri protestiranju proti iraški vojni, leta 1993 pa je nastopila v obleganem Sarajevu.