Joss Stone za Vikend: Za Busha mi pa res ni mar!

Fenomen iz angleškega Devona po telefonu zveni precej bolj preprosto, kot bi človek pričakoval glede na odrsko karizmo.

Objavljeno
24. julij 2014 23.10
Alen Steržaj, Vikend
Alen Steržaj, Vikend

Fenomen iz angleškega Devona, ki ima pri 27 letih za sabo že 12 milijonov prodanih plošč, po telefonu zveni precej bolj preprosto, kot bi človek pričakoval glede na odrsko karizmo, a dovolj simpatično in odprto, da se lahko z njo pohecaš. »Janis Joplin nove generacije« in »najbolj seksi vegetarijanka«, kot so jo imenovali mediji, si je zdaj zadala težko, morda celo nemogočo nalogo: nastopiti v vsaki državi tega sveta. Prihodnjo soboto je na vrsti Slovenija.

Se spomnite zadnjega koncerta pri nas, na festivalu mobilnega operaterja?

Pravzaprav ne (smeh).

Bo vaš nastop v Kinu Šiška del turneje Total World Tour, na kateri nameravate nastopiti v prav vseh državah tega sveta?

Da, z njim bomo odkljukali Slovenijo. Kamor koli grem, skušam doživeti utrip dežele. Skušala bom čim bolj izrabiti kratek čas, ko bom pri vas.

Koliko držav ste že oddelali?

Štirinajst ali petnajst.

Uf, še veliko jih imate pred sabo, vaš načrt je 204, kajne?

Ne vem natančno, ampak tam nekje. Upam, da mi bo uspelo! (smeh)

Ideja je res svetovna, ampak težko si vas predstavljam nastopiti v Severni Koreji, Iranu ali Savdski Arabiji.

Saj vem! Si predstavljate?! (smeh) To bo zelo posebna izkušnja zame.

Kaj boste naredili?

Potrudila se bom, da ne bom koga užalila, prinesla jim bom dobro glasbo, tako kot znam, bom pozitivna in ne bom širila negative. To želim narediti! (smeh)

V Savdski Arabiji boste morda morali biti obuti.

Verjetno res in mislim, da bom zmogla (smeh). Enkrat sem na odru že stala v čevljih – ko sem pela z Jamesom Brownom v Washingtonu. Najprej nikakor nisem hotela nastopiti v čevljih, zaradi strahu, da bom padla. Vsi so mi rekli: tokrat ni šale, morala boš obuti čevlje, George Bush bo v prvi vrsti. Ah, sem rekla, za Busha mi pa res ni mar! (smeh) Nisem se dala prepričati, zato so poklicali mojo mentorico, r&b pevko Betty Wright, češ, Joss je tako težka, da se z njo ne da nič dogovoriti. Betty me je poklicala: danes moraš biti obuta, tako želi James Brown. In sem se obula.

Tisti nastop je bil res fantastičen in niste padli, kajne?

Nisem padla, sem se pa pohodila in se poškodovala, da je bila kri povsod … Čez leta sem spet nastopila z njim – bosa – in ni bil užaljen! (smeh)

Vaš vzpon je bil bliskovit, pri devetnajstih ste že bili milijonarka in ena najbolje prodajanih pevk v Angliji vseh časov! Pravijo, da prezgodnji vzpon lahko mlademu zvezdniku kasneje povzroči travme pri preživljanju vzponov in padcev. Kako se vi spopadate s tem?

Vse sprejemam tako, kot je. Pojem pesmi, ki so ljudem všeč, in to je to. Ne razumem, zakaj takšen prah okrog vsega tega …

Ker imate nenavadno službo!

Najbrž res, ampak nenavadna je za druge, zame ne! Pojem že od 14. leta, nikoli nisem hodila v službo. Zame je to vsakdanje življenje, ne pa »najbolj čudovita in posebna služba na svetu«.

Veste, kaj bi ljudje dali za takšno službo?

Vem, saj to je tisto! Čudno, ne? Trava je vedno pri sosedih bolj zelena, a ko prideš tja, vidiš, da je samo trava – kot na tvoji strani. Ljudje si pod mojo službo predstavljajo nekaj, česar ni ...

Soulovska glasba je nenehen boj za ljubezen in spoštovanje. Vi kažete večno avro skuliranosti, delujete srečni, nasmejani – da ne omenjam najlepšega nasmeha ...

Ooo, hvala! (smeh)

... imate sploh kakšne temne strani?

Seveda imam tudi temne dneve, ampak iz vsakega dneva skušam potegniti najboljše. Ne smeš si beliti glave s stvarmi, na katere nimaš vpliva, ker te bo vleklo samo še v večjo žalost. Jaz sem se odločila, da me bo skrbelo samo za stvari, ki jih lahko spremenim, drugo pa pustim in grem naprej, da ne omaja mojega duha. Mislim, da je sreča stvar odločitve.

Vaša uspešnica You Had Me govori o prevari. Ste se kdaj znašli v takšnem položaju?

Uf, velikokrat. Zelo slaba sem pri vztrajanju v razmerjih. To pesem sem napisala pri 14 letih, gre sicer za kombinacijo izkušenj različnih ljudi, ampak meni je besedilo pomenilo tako kot vsaki štirinajstletnici – fant prevara punco, punca prizadeta odide. Gibala sem se v slabih družbah, droge so bile naokrog – saj veste, otroci se hitro začnejo dolgočasiti, sploh na podeželju. Sama nisem padla notri, je bil pa fant, ki sem ga imela, verjetno največja baraba v kraju! (smeh) No, odrasel je v krasnega fanta.

Ste že našli ljubezen svojega življenja ali imate »pravico, da se motite«, kot pojete v Right To Be Wrong?

Imam pravico, da se motim! (smeh) Še vedno iščem. Ampak ne bom vedela, dokler ne bom vedela. Dokler se ne bom poročila in imela otroke. Nikoli ne veš, kaj te čaka za naslednjim vogalom. Bili so trenutki, ko sem že bila prepričana, da sem našla, kar sem iskala, a sem se motila, zato raje nikoli več nič ne rečem.

Vam je žal, da ste se javno opredelili za marihuano?

Ne, kje pa! Mislim, da je zelo pomembno, da se o teh stvareh pogovarjamo in izmenjujemo mnenja. Sramota je, da ljudje še vedno tega ne sprejemajo. Ampak mislim, da se počasi premika v smeri ozaveščenosti, nekatere države so marihuano že legalizirale – če bi ljudje, kot sem jaz, bili ves čas tiho, se najbrž to ne bi zgodilo. Pomembno je, da zagovarjaš tisto, v kar verjameš!