Tiskane izdaje
Mednarodni muzikološki simpozij v počastitev in spomin na stoto obletnico rojstva očeta slovenske muzikologije Dragotina Cvetka (1911–1993) se je začel precej apologetsko, potem pa postal bolj kritičen in polemičen, aktualen in zanimiv.
Simpozija se udeležuje dvaindvajset muzikologov iz osmih držav. Skladatelj in akademik Janez Matičič je kot Cvetkov prijatelj
v uvodnem nagovoru v imenu SAZU spomnil na nekatere profesorjeve značilnosti in značajske lastnosti, na primer, kako je z grafično ponazoritvijo na tabli podal dokaj zapleteno obrazložitev različnih tonalitet in njihovih medsebojnih odnosov. Ob značilnem cviljenju table ob premikanju krede se je nekoč hudomušno obrnil k študentom z besedami: »No, ta tabla je pa res muzikalična!«
Kar šestindvajset
Cvetkovih knjig
Najbolj podroben prispevek o Cvetkovem življenju in delu je predstavil Andrej Rijavec, ki je očitno
s svojim profesorjem tudi prijateljeval. Opozoril je, da Cvetko ni mislil ozko muzikološko in se je že leta 1959 udeležil petega kongresa Mednarodnega muzikološkega združenja glasbene knjižnice v Cambridgeu. Tedaj so bili kongresi nasploh v ospredju njegovega mednarodnega muzikološkega zanimanja (Oxford, Köln, New York, Salzburg), dokler ni soorganiziral desetega svetovnega kongresa v Ljubljani leta 1967.
O tem prelomnem kongresu s skoraj šeststo udeleženci iz 32 držav je, tako kot o obsežnem Cvetkovem opusu, spregovoril njegov učenec Ivan Klemenčič. Kongres v Ljubljani je zbližal celotno vzhodnoevropsko muzikologijo z zahodnoevropsko in ameriško, vključil je tudi južnoslovansko in vse udeležence opozoril na bogato glasbeno zgodovino narodov, o katerih se je dotlej malo vedelo. Od tod številne Cvetkove knjige tudi v nemščini, francoščini in srbščini.
Klemenčič je opozoril na kar šestindvajset Cvetkovih knjig, med njimi so trilogija Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem (1958, 1959, 1960) na 1373 straneh, Stoletja slovenske glasbe (1964), Slovenska glasba v evropskem prostoru (1991), Odmevi glasbene klasike na Slovenskem (1955), Academia Philharmonicorum Labacensium (1962), Zgodovinski razvoj glasbene kulture v Jugoslaviji (1962), monografije o Gallusu, Gojmirju Kreku, Antonu Lajovcu, Slavku Ostercu, Davorinu Jenku, Ristu Savinu... Bil je ustanovitelj znanstvenokritičnih izdaj spomenikov slovenske glasbe oziroma zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae, ki je s celotnim Gallusom že zdavnaj dosegla svetovni odmev in danes šteje blizu šestdeset zvezkov.
Pierluigi Petrobelli iz Rima je v Ljubljano poslal referat Dragotin Cvetko in mednarodno muzikološko društvo in našega muzikologa predstavil kot njegovo vodilno osebnost. Iz Beograda je s prispevkom o Cvetku sodeloval Dimitrij Stepanović, prebrala pa ga je Roksana Pejović, prav tako iz Beograda. Cvetko je imel doktorande tudi tam, in sicer kar sedem.
Razprava o Cvetkovih pomanjkljivostih
Bolj kritičen do njegovega muzikološkega dela je bil, razumljivo, nekdo, ki ni bil njegov učenec – Gregor Pompe. V referatu Miselna izhodišča Dragotina Cvetka je razvil tezo, da je bil ves Cvetkov pozitivizem nekako »v škodo« njegove pomanjkljive estetske analize glasbenih del. Njegovo metodološko enodimenzionalnost in nacionalno osrediščenost pa je mogoče razumeti oziroma se je je zavedal Cvetko sam, ko je leta 1977 govoril o stanju slovenske muzikologije in izrazil potrebo po uveljavitvi metodologije sodobne muzikologije nasploh in v posebnostih, s poudarkom na bistvu umetnine ter s potrebo po izhajanju iz njene strukture, kar zahteva sodobno metodološko in tehnološko verziranost. Je bil Cvetko v zavezanosti pozitivistični historiografski metodologiji za evropske in deloma slovenske razmere nekoliko pozen oziroma v zamudi, se je vprašal Pompe. »Razprava o Cvetkovih pomanjkljivostih je tako v resnici razprava o minusih vseh nadaljnjih pocvetkovskih generacij.«
Na Pompeta so se nato zgrnile pripombe Marije Bergamo, Jožeta Sivca, Metode Kokole in Matjaža Barba. Cvetko je bil namreč ustanovitelj neke nove vede na Slovenskem in vsega ni zmogel sam, je pa njegovo delo pomenilo velik premik naprej. Kje smo danes in kaj smo naredili v primerjavi z ogromnim Cvetkovim opusom, je ostalo odprto vprašanje.
DELO_3X_
