Katalena o človeški živalskosti

Zasedba Katalena, ki avtorsko oživlja slovensko ljudsko glasbo in ji rada doda uglasbeno poezijo ali avtorske skladbe, je nedavno izdala nov, vojno obarvan album Človek ni zver, ki ga bo zvečer predstavila v ljubljanskem Kinu Šiška.

Ob izdaji prejšnjega albuma (in glasbene predstave) Enci benci Katalenci, ki je bil pisan in otroški, je bilo jasno, da ga je spodbudil njihov naravni prirastek. Zdaj je mladih Katalencev šest, prav toliko članov ima tudi postava Katalene. Pevka Vesna Zornik in klaviaturistka Polona Janežič sta z nasmehom dejali, da se jim ni bati za prihodnost. Starševstvo je tako vplivalo nanje, da je nastala izvrstna glasbena zbirka pesmi iz izštevank, ki so jih prebirali otrokom.

Ravno skrb za prihodnost otrok je prinesla najbolj temačen in resen album Človek ni zver. »Tokrat smo se lotili zahtevne teme, na trenutke mi je bilo težko izvzeti otroke iz teh močnih čustev,« je pojasnila Vesna Zornik. »Hkrati je ta tema ravno zaradi njih tako ­pomembna,« je dodala Polona ­Janežič.

Album, posvečen smrti

Sedmi studijski album zasedbe je kot prejšnja dva Noč čarovnic in Enci benci Katalenci izšel pri založbi Pivec. Na njem je dvanajst avtorsko predelanih ljudskih pesmi z vojno tematiko in poezijo Iva Brnčića, ki so ga nesrečne vojne okoliščine pokopale v neznanem grobu. Lahko bi rekli, da je bil prejšnji album posvečen življenju, nov pa smrti.

»Delujemo tako kot vsa umetnostnozgodovinska obdobja, se pravi, da gremo iz svetlobe v temo in nazaj. Čeprav se tudi pri albumu Enci benci nismo zgolj naslanjali na rajanje, ampak smo upoštevali širšo paleto čustev,« je povedala Vesna Zornik, Polona Janežič pa dodala, da je v izštevankah tudi močno čustvo strahu in poguma. V njih so zapisani tudi številni predsodki.

Herojske pesmi

Pesmi na albumu so praviloma brez duha heroizma, raje kot junaštva opisujejo stisko in strah mladega človeka. »Vojna nima smisla. Smrt je po drugi strani neizogibna in je nesmiselna, če je povezana z vojno,« je Polona Janežič pojasnila osnovno ustvarjalno načelo pri nastanku novega albuma. »Ko smo se začeli poglabljati v ljudsko zakladnico in v to, kaj sploh sporoča slovenska zgodovina, smo ugotovili, da Slovenci nimamo herojskih pesmi. Te so se pojavile šele s partizanskim vojaškim odporom proti okupatorju. Glede na to, da smo se v prejšnjih vojnah vedno borili za nekoga drugega, manko takih pesmi ni nenavaden,« je poudarila Vesna Zornik. »Fantje so odšli v vojsko, za sabo pa pustili žene, otroke, kmetije in njive ... Osredotočili smo se na ta moment, na te žalostne ločitve, na domotožje.«

Zasedba je uvrstila na album tudi pesmi slovenskega pesnika, pisatelja, dramatika, literarnega kritika, publicista in esejista Iva Brnčića. Njegova poezija se zliva z drugimi pesmimi v celoto, saj tudi njegova življenjska pot in smrt poudarjata nesmiselnost vojne. Bil je tudi brat babice Polone Janežič. Tako so dali osebno noto univerzalnim pesmim, ki so izrazito protivojne.

Brnčić je bil eden redkih pesnikov, ki so se spraševali o smiselnosti odhajanja v boj zaradi nečesa, kar ni tvoja osebna vrednota. Rodil se je marca 1912 v kraju Sv. Trojica v Slovenskih goricah, umrl pa maja 1943 pri kraju Vlasenica v Bosni in Hercegovini. Poročen je bil s prevajalko in literarno zgodovinarko Vero Brnčić, po njem je v Ljubljani poimenovana ulica. Njegov verz Človek ni zver, ki mori na skrivaj je navdihnil naslov novega albuma zasedbe Katalena.