Kje si, Prlek? V vesolju!

O prleški glasbeni sceni redko slišimo, a to še ne pomeni, da je mrtva. Nedavno je novo ploščo Za nazaj in za naprej izdal pevec Samo Budna, zmagovalec Slovenske popevke 2011, drugo skrajnost pa so s ploščo Šah Mat pred časom obogatili jezni hardcorovci Odpisani, ki imajo z Budno delček skupne zgodovine v skupini Posodi mi jurja. In prav v tej družbi se je rodil tudi Grossmannov filmski festival.

Po strokovni zmagi s Sončno hišo na Slovenski popevki 2011 si z izborom čedalje bolj odmevnih singlov (Dnevu se slabo piše, Zate nocoj, Da si ob meni, Kje si) vztrajno povečuje priljubljenost.

Za nazaj in za naprej se sliši zelo samozavestno. Je to plošča, ki vas bo zaznamovala za ves ta časovni pas?

Na plošči je nekaj pesmi, ki so v zadnjih letih že izšle kot singli in smo jih zdaj prearanžirali, in nekaj čisto novih, zato se mi je zdel naslov ustrezen. Pa tudi zato, ker mislim, da smo res naredili najbolje, kot smo lahko.

Pišete zanimiva besedila, piše pa vam jih tudi Feri Lainšček. Kdaj se zatečete k njemu?

Pride kdaj tudi trenutek, ko rečeš: ne morem več (smeh). Navadno napišem osem od desetih besedil za ploščo sam in mi je super, da ostane nekaj prostora še za malo več širine. Ferijeva romantična besedila so nekakšna protiutež mojim bolj družbenokritičnim.

Ali oranžna diana, ki jo vozite v videospotu Kje si, izraža vaš življenjski nazor?

Po svoje res. Živim za glasbo in samo od glasbe. Plošča ima zelo organski zvok, kar danes izginja, in diana nekako sodi v čas, ko se je glasba še delala s takšnim pristopom.

Imate nekaj vzporednic z Rudijem Bučarjem in Hamom: zelo avtorski pristop, organsko glasbeno spremljavo, klubske koncerte in festivalske zmage. Je to nov kantavtorski preporod?

Zanimivo je, da smo vsi trije (in še Tokac iz skupine Dan D) prav nedavno skupaj nastopili ob 50-letnici pesmi Satisfaction od Rolling Stones. Tri dni smo bili skupaj, res smo odkrivali, da smo sorodne duše, in bil je pravi rokenrol od petka do ponedeljka, brez spanja, kot da bi imeli sedemnajst let (smeh).

Odpisani

Odpisani, eden najbolj prezrtih slovenskih bendov, so dokaz, da lahko hardcorovsko nažiganje tudi v slovenščini (prleščini) zveni spevno, himnično in duhovito. Ljutomeru so že leta 1997 spesnili himno Lotmerk Underground, po večletnem zatišju pa so se vrnili lani, z glasno ploščo Šah Mat. Na njej se je poleg postavljanja politikov na grmade znašla tudi komedija o ponesrečenem poletu Prlekov v vesolje, ki nam jo je pojasnil pevec Borut Horvat.

Kaj iz Prlekov v vesolju je res?

(smeh) Gre za alegorijo. Pri nas imamo običaj, da za veliko noč streljamo s karbidom, iz plastičnega soda, do pol zakopanega v zemljo. Ko ga prižgeš, odnese pokrov v zrak tudi do 70 metrov visoko. Tako v vesolje pošiljamo razne predmete, poslali smo na primer prvi špricer. Človeka še nismo, razen v tej pesmi. (smeh)

»Z grozo glejan poročila, cela je država gnila ... Mater vam sajavo, odprite peči, ka van spucamo role!« kričite na novi plošči. Nam prevedete?

Besedilo leti na nekritično maso, ki namesto da bi se uprla družbenim razmeram, apatično sprejema stanje. In mi smo tu kot dimnikarji, ki smo prišli očistit saje v njihovih dimnikih, njihovi zavesti.

Sistem ste psovali že leta 1997 na odličnem prvencu Preobrat. Kako je bilo takrat igrati v hardcorovskem bendu in kako danes, ko ste družinski možje?

Ni se veliko spremenilo. Še vedno imamo takšen pogled na svet, še vedno uživamo v tem žanru, koncertov imamo precej, le časa je zdaj malo manj (smeh).