Klemen Hvala: V slogi instrumentalistov je moč

Ljubljana Festival bo danes začel cikel komornih koncertov, med drugim se bo zvrstilo kar pet koncertov s Komornim orkestrom SF in njihovimi gosti. Klemen Hvala, vodja tega orkestra, nam je povedal več o programu, ki ga bodo izvedli skupaj z Zagrebškimi solisti, in o njihovem dolgoletnem delovanju.

Na Ljubljana Festivalu se danes predstavljate na skupnem večeru z Zagrebškimi solisti. Ste že večkrat sodelovali?

Ideja o sodelovanju s komornim ansamblom Zagrebških solistov je zorela kar nekaj časa, prva prava priložnost pa se je ponudila v jubilejnem letu 2013, ko sta oba ansambla obhajala svoji obletnici: Zagrebški solisti 60. in Komorni godalni orkester SF 20. obletnico umetniškega delovanja. Na koncertih v Ljubljani in Zagrebu smo skupaj izvedli Koncert za dva godalna orkestra angleškega skladatelja M. Tippeta in priljubljeno Sonatino za godala slovenskega skladatelja Uroša Kreka. Slednja posebno povezuje oba ansambla, saj jo je leta 1956 za Zagrebške soliste naročil njihov tedanji umetniški vodja Antonio Janigro, danes pa je del železnega repertoarja Komornega godalnega orkestra SF. Sodelovanje smo nadaljevali, letos pa se je ponudila priložnost za skupni nastop obeh ansamblov v okviru prireditev Ljubljana Festivala.

Kaj pomeni naslov glasbenega večera V slogi je moč? Kakšno sporočilo ponujate?

V slogi je moč izhaja iz dejstva, da Koncerta za godalni orkester Maxa Brucha in Metamorfoz Richarda Straussa, ki ju bomo skupaj z Zagrebškimi solisti izvedli na današnjem koncertu, nobeden od ansamblov ne more izvesti sam. Obe skladbi namreč zahtevata večje število izvajalcev, kot ga premoreta posamezna ansambla. Poleg tega sodelovanje med ansambli omogoča izmenjavo izkušenj, informacij, idej, notnega materiala, vpogled v način dela, programiranja koncertov, interpretacijo glasbenih del in podobno. Naj ob tem omenim, da sodelovanje z Zagrebškimi solisti ni prva takšna izkušnja našega ansambla. Komorni godalni orkester SF si je namreč že leta 2010 delil oder skupaj s slovitim Avstralskim komornim orkestrom na koncertu v okviru Festivala Maribor.

Zanimiv je program vašega koncerta – Slavko Osterc, Max Bruch, Strauss. Kako se odločate za programe posameznih koncertov? Kdo jih sestavlja?

Za nocojšnji program smo izbrali skladbe, ki jih noben od ansamblov ne more izvesti sam. Koncert za godalni orkester Maxa Brucha so predlagali Zagrebški solisti, naša želja pa so bile Straussove Metamorfoze in slovenska skladba. Izbrali smo Religioso iz Suite za orkester Slavka Osterca. Vse tri skladbe so nastale v prvi polovici 20. stoletja. Bruch in Strauss izhajata iz glasbenega sloga pozne romantike, z obema pa se lepo ujame tudi Osterčev globoko občuteni Religioso. Sicer pa koncertne sporede praviloma oblikujemo v sodelovanju s soorganizatorji in koproducenti, ki imajo pogosto že izdelane predloge v zvezi z izborom skladb in solistov. Kljub temu skušamo uveljaviti tudi svoje predloge, zlasti ko gre za mednarodna gostovanja in uvrstitev slovenskih skladb v koncertne sporede. Izjema je ciklus Sozvočje svetov, ki ga oblikujemo in prirejamo v sodelovanju z Narodno galerijo. Tu smo pri programiranju povsem avtonomni in glasbeni izbor usklajujemo z izborom predavanj o likovni umetnosti. Zato je ciklus Sozvočje svetov najpomembnejši »produkt« Komornega godalnega orkestra SF in predstavlja jedro delovanja ansambla. V okviru ciklusa namreč ansambel naštudira in izvede večji del svojega repertoarja in premierno izvede večino slovenskih skladb, ki nastanejo po naročilu ansambla.

Komorni orkester koncertira brez dirigenta. Kaj to pomeni? Da ima vidnejšo vlogo posamezni (prvi) violinist ali kateri drugi instrumentalist ali to vlogo prevzemate vi kot vodja orkestra?

V nasprotju z igranjem v simfoničnem orkestru, kjer so glasbeniki zaradi organizacije dela praviloma podrejeni dirigentu in procesi potekajo enosmerno, torej od zgoraj navzdol, je igranje v komornem ansamblu demokratično. Odsotnost dirigenta v komornem ansamblu zahteva intenzivnejšo komunikacijo in interakcijo med glasbeniki. Ta je horizontalna, glasbeniki pa niso omejeni le na »izpolnjevanje povelj«, temveč morajo sodelovati tudi pri zasnovi in izdelavi intrepretacije skladb.

Glasbeniki morajo dobro poznati partituro skladb, ki jih izvajajo, in iz nje znati izluščiti vlogo svojega parta, se znati uskladiti s člani svoje sekcije, prevzeti pobudo in vodenje, kadar to zahteva part, ter se podrejati, kadar vodilna linija preskoči v drugi part. Takšen način igre zahteva nekoliko več angažmaja kot igranje v večjem simfoničnem orkestru, vendar je tudi zadovoljstvo glasbenikov pri igranju v komornih ansamblih praviloma večje. Vlogo dirigenta pri vodenju ansambla na vajah in koncertnem odru praviloma prevzame koncertni mojster, vendar se tudi ta pri igranju podreja drugim glasbenikom in upošteva mnenja in predloge drugih članov ansambla. Moja vodstvena funkcija je omejena na programsko in administrativno vodenje. Na odru sem eden od štirinajstih članov ansambla.

Vaši koncerti ne zagotavljajo zgolj glasbenega užitka, ampak so pogosto izobraževalno naravnani. Zakaj? Ali menite, da je slovensko glasbeno občinstvo še vedno precej neizobraženo?

V okviru ciklusa Sozvočje svetov želimo našemu zvestemu občinstvu predstaviti komorno glasbo in likovno umetnost vseh stilskih obdobij. Vztrajno se trudimo iskati geografske, kronološke in vsebinske vzporednice med obema zvrstema umetnosti. Po petnajstih letih obstoja ciklusa se zdi ta vir načina programiranja prireditev vedno bolj učinkovit in neizčrpen. Tako dobijo naši obiskovalci poleg umetniških vsebin tudi veliko informacij, kar jim zagotovo pomaga pri boljšem razumevanju videnega in slišanega. Ne gre za podcenjevanje občinstva, temveč za asistenco, ki je za razumevanje kompleksnih glasbenih in likovnih vsebin nujna in obvezna. Zlasti to velja za predstavitev sodobnih glasbenih in likovnih del, ki jih tudi izvajalci šele spoznavamo in se jih učimo. To je včasih lahko dolgotrajen proces, ki rezultatov ne prinese »čez noč«. Zato se vsaj s tega vidika s pogosto slišano trditvijo, da lahko glasbo delimo le na »dobro« in »slabo«, ne strinjam.

Repertoar orkestra je zelo raznolik. Ali lahko vseeno izpostavite skladatelje, ki so vam najljubši ali jih najraje izvajate?

V dobrih dvajsetih letih delovanja je ansambel usvojil obsežen nabor skladb vseh stilskih obdobij, naročil in premierno izvedel okoli trideset novih slovenskih glasbenih del ter zasnoval in izvedel 70 unikatnih programov v povezavi z likovno umetnostjo v ciklusu Sozvočje svetov. Vsak član ansambla ima večjo ali manjšo afiniteto do tega ali onega skladatelja, glasbenega dela ali stilskega obdobja, vendar je to z vidika profesionalnega pristopa irelevantno.

Pogosto vabite skladatelje, da napišejo nova glasbena dela, ki jih nato krstite? S katerimi skladatelji največ sodelujete?

Izvajanje in spodbujanje nastanka novih slovenskih glasbenih del spada med temeljne naloge in osnovno poslanstvo ansambla. Vsako leto naročimo in izvedemo vsaj eno skladbo. V preteklih sezonah so nastale skladbe Per archi Lojzeta Lebiča, Pocket Concerto Milka Lazarja, Arcades Slavka Šuklarja, Triwoledy Vaska Atanasovskega, Levte Alda Kumarja, Chant Nine Šenk, Mantra Nane Forte, Overhead Vita Žuraja in druge, v prihodnji sezoni pa načrtujemo kar osem novih slovenskih skladb in prvih izvedb. K sodelovanju smo povabili študente Akademije za glasbo v Ljubljani, ki bodo na temo Pet minut za divertimento poiskali odgovore na vprašanje, ali nas lahko sodobna glasba tudi razvedri. Krstno pa bomo izvedli še tri glasbena dela Tomaža Bajžlja, Nine Šenk in Mateja Bonina.