Tiskane izdaje
Nemški glasbeni inženirji zvočne prihodnosti so že pred desetletji pripravili zvočno okolje za našo prihodnost, ki je sčasoma postala naša sedanjost. Vizionarstvo, tehnologija, humanizem, humor, minimalizem, industrija, totalitarizem, elektronika, robotika in veliko drugih elementov sestavlja svet, ki ga ti posebneži iz Düsseldorfa unikatno gradijo z zvokom že skoraj pol stoletja.
Nemški glasbeni kvartet Kraftwerk je turnejo, v okviru katere bo drugič nastopil v Ljubljani, poimenoval 3-D (občinstvo bo dobilo tridimenzionalna očala). Za razliko od lanske turneje, ko je na posameznih koncertih v celoti preigral določen album, bo tokrat ponudil izbor s teh albumov.
Kraftwerk je na novo napisal nemško popularno glasbo in vplival ne le na različne stile elektronske glasbe po svetu, kot so synthpop, europop, techno, ambient in elektronska plesna glasba, temveč tudi na hip hop, post punk, rock, industrial in klasiko. Številni so se zgledovali po tem kvartetu, med njimi so najbolj znani Depeche Mode, David Bowie, Madonna in LCD Soundsystem. Člani te zasedbe so gotovo eni najinteligentnejših uporabnikov elektronskih inštrumentov. Precej so jih naredili sami, ker so bili sprva zelo dragi.
Izumitelji elektronike
Zasedbo sta leta 1970 ustanovila Florian Schneider (flavta, sintesajzer, violina) in Ralf Hütter (orgle, sintesajzer), ko sta se srečala na študiju na Robert Schumann Hochschule v Düsseldorfu proti koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja. Bila sta zelo dejavna pri razcvetu unikatnega glasbenega fenomena, ki je sprožil razvoj eksperimentalne glasbe v Nemčiji, kar je britanski glasbeni tisk posmehljivo poimenoval krautrock, v prostem prevodu 'rock glasba jedcev zelja'.
Ob prvem obisku v Sloveniji je Ralf Hütter, zdaj edini ustanovni in stalni član zasedbe, o začetkih povedal, da sta »s Florianom začela sodelovati leta 1968 na fakulteti, kjer sva ustanovila skupino The Organization in smo organizirali študentske zabave ob elektronski glasbi. Leta 1970 sva zasnovala Kling Klang Studio v Düsseldorfu in ustanovila skupino Kraftwerk, da bi najino ukvarjanje z elektronsko glasbo zvenelo bolj resno. Vsa ta leta sva delala s številnimi glasbeniki, tehniki, videoumetniki, grafiki in programerji. Sodelovala sva z ljudmi z različnih področij. S prijateljem slikarjem Emilom Schultom smo pisali besedila in ustvarjali risbe in slike. Vedno smo se multimedijsko lotili dela. Vse skupaj se je uresničilo v ideji Kraftwerk, kar je studijska elektronska glasba, igrana v živo.«
Kraftwerk, foto Peter Boettcher
Tudi letos
Prvi album, posnet v živo, je Minimum-Maximum (2005), na njem je tudi posnetek skladbe Planet Der Visionen z njihovega nastopa v Križankah. Lani so izdali 3-D The Catalogue, za katerega so nedavno prejeli najprestižnejšo glasbeno nagrado grammy za najboljši plesni/elektronski album. To je zbirka visokotehnoloških predelav skladb z njihovih osmih albumov, ki so jih v živo preigravali na lanski turneji (Autobahn, 1974, Radio-Activity, 1975, Trans-Europe Express, 1977, The Man-Machine, 1978, Computer World, 1981, Electric Café, 1986, The Mix, 1991, Tour de France, 2003). Sami imajo prve tri albume za raziskovanje zvoka, na teh so še uporabljali konvencionalne inštrumente. Od četrtega albuma Autobahn pa je to v celoti elektronski Kraftwerk, ki je postal svetovni fenomen.
Popoln spoj človeka in stroja
Člani zasedbe pravijo, da izvajajo robotski pop, v katerem se elektronska glasba prepleta z izjemnimi melodijami, preprostimi, a univerzalnimi. Skladbe odenejo v domišljene aranžmaje pretežno minimalističnega značaja, kar podkrepijo z repetitivnimi ritmi, ki simbolizirajo industrijsko proizvodnjo. Njihov glasbeni industrijski obrat je studio v Düsseldorfu in industrijskost simbolno demonstrirajo tudi z identičnimi oblekami. Tukaj se vsiljuje primerjava z zasedbo Laibach, ki se je za prvo od dveh kompilacij Trans Slovenia Express, na kateri je priredila glasbo skupine Kraftwerk, preimenovala v Kraftbach.
Zasedba Kraftwerk je vsak album izdala premišljeno in po dolgem času, predvsem zaradi lastnega perfekcionizma. Da so svoj studio pa tudi vse posnetke spremenili v digitalne, so si vzeli kar petnajst let. Hütter je povedal, da je to bilo nujno. »Vse smo spremenili in prestavili v digitalno obliko. To je pomembno predvsem zaradi nastopov. Zdaj smo zelo mobilni in lahko končno prvič v živo igramo točno takšno glasbo, kakršno smo naredili v studiu.«
Od takrat zasedba precej več nastopa in navdušuje z zvočnimi in vizualnimi ekstravagancami in novimi tehnologijami.
