Tiskane izdaje
Ralf Hütter, Fritz Hilpert, Henning Schmitz in Falk Grieffenhagen so igrali oziroma proizvajali zvočno kuliso v neverjetni grafiki, ki je bila sicer napredna, a oblikovno izdelana v grobem, oglatem in geometrijskem stilu zgodnje digitalizacije. Na svetovni turneji 3D predstavljajo izbor posodobljenih različic skladb s svojih osmih albumov, ki so jih naredili izključno z elektronskimi napravami in so bili njihove mednarodno odmevne izdaje. Zato so tudi simbolično začeli koncert s skladbo o številkah od ena do osem.
Dveurni nastop so opravili po natančno zadanem načrtu, in sicer so skladbe izvajali po zaokroženih blokih iz albumov, ki so jih vedno celovito zasnovali in so vzorčni konceptualni glasbeni izdelki. Začeli so z venčkom iz albuma Computer World (1981 - Numbers, Computer World, It's More Fun to Compute, Home Computer in Computer Love). Ker so bili njihovi albumi narejeni tudi oblikovno izjemno ter v določeni prevladujoči barvi, so bile take tudi vizualije.
Zato je sledila rdeča z njihovega albuma The Man-Machine (1978 - The Man Machine, Spacelab, The Model, Neon Lights). Da so duhoviti in morebiti celo vesoljci iz drugega planeta ali pa vsaj iz naše prihodnosti, so demonstrirali v animaciji pri skladbi Spacelab, kjer so na koncu z letečim krožnikom pristali ravno pred Halo Tivoli.
Potem so nas posedli v legendarnega nemškega hrošča in smo se z njimi odpeljali po avtocesti. S poudarjeno modro barvo so predstavili skladbo in album Autobahn (1974), s katerim so začeli svojo mednarodno in v celoti elektronsko kariero. Nato so imeli ekološki blok s skladbami iz albuma Radio-Activity (1975 - Airwaves, Geiger Counter, Radioactivity). Pri slednji so naštevali večje jedrske nesreče. V tej skladbi je Hütter pel tudi v japonščini, ob opominu na nesrečo v Fukušimi. Tudi sicer je zasedba vedno imela multi-kulti pristop, tako da so bili albumi večjezični, nam pa so peli in deklamirali še v angleščini, nemščini, španščini, francoščini in ruščini.
Kraftwerk. Foto: Jože Suhadolnik
Ponudili so tudi naslovno skladbo Electric Café (1986), venček s tega albuma pa so pustili za konec koncerta, v drugem dodatku. Nato so občinstvo s kolesi odpeljali na Tour de France (2003) s skladbami (Tour De France, Prologue, Etape 1, Chrono, Etape 2), z vlakom po Evropi pa s skladbami Trans Europe Express, Metal on Metal in Abzug z albuma Trans-Europe Express (1977). Tu se je koncerta končal, pripravili pa so še dva dodatka: skladbo The Robots so izvedli štirje roboti v njihovi podobi, ki so bili oblečeni v uniforme v slogu albuma The Man-Machine in so izvajali svoj mehanski robotski balet. V drugem dodatku pa so ponudili še venček z albuma Electric Café (1986) Boing Boom Tschak, Techno Pop ter poslovilno Music Non Stop.
Čeprav Kraftwerk izvajajo elektronsko glasbo, za katero tako ali tako velja prepričanje, da je večinoma že vnaprej posneta, pa se zasedba na koncertih drži optimalnega proizvajanja zvokov brez obilice posnete glasbe. Glede na to, da je gledanje upravljalcev konzol zelo dolgočasno, kar velja skoraj za vse nastope elektroničarjev, se seveda na odru mora nekaj dogajati. Zato so Kraftwerki, ki so že od samega začetka bili multidisciplinarni, poskrbeli tudi za to. Vedno so bili posebej natančni pri vizualni podobi zasedbe, oblikovanju albumov ter vizualni plati živih nastopov. Njihova uporaba 3D tehnike na koncertu še vedno velja za pionirski pristop, čeprav je to že skorajda stoletje stara tehnologija.
In ravno prepletanje prihodnosti in preteklosti v naši sedanjosti je rdeča nit umetniškega koncepta skupine Kraftwerk. Navkljub anonimizaciji nastopajočih in njihovi podrejenosti kolektivnemu duhu pri proizvodnji glasbe ter ozvočevanju vizualnega ter navidezni hladni tehnološkosti, ohranjajo humanost in srčnost pri svojem početju. To pa občinstvo spoštuje že skoraj kot pol stoletja.
Spoštovanja vredna je tudi njihova drznost, da so lastne skladbe temeljito in na trenutke zelo radikalno posodobili ter vanje vpletli precej več eksperimentalnih zvokov, kot bi morebiti pričakovali. Z leti se niso ne omehčali, ne skušali prilagoditi svetu. Svet se je pač moral prilagotiti njim. In to mu deloma celo uspeva.
Sinočnja zvočno-vizualna predstava skupine Kraftwerk je bila popoln užitek.
