Kraljica flamenka v Ljubljani

V soboto, 5. novembra, bo v Cankarjevem domu nastopila Estrella Morente, najpopularnejša pevka flamenka nove generacije.

Objavljeno
04. november 2011 13.54
Posodobljeno
04. november 2011 14.09
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Koncert v Cankarjevem domu v koprodukciji z Drugo godbo ter s podporo Veleposlaništva Kraljevine Španije in programa Kultura - GD Izobraževanje in kultura pri Evropski komisiji se bo začel ob 19.30. Estrello Morente bodo spremljali Montoyita, kitara; Monti, kitara; Antonio Carbonell, spremljevalni glas, ploskanje; Popo, tolkala; Quiqui, spremljevalni glas, ploskanje in Angel Gabarre, spremljevalni glas, ploskanje. To bo tudi prvi koncert abonmaja Glasbe sveta, ki ga v Cankarjevem domu vpisujejo še v soboto. Estrelli pa smo postavili nekaj vprašanj.

Zunaj Španije sta veliko bolj znana flamenko kitara in ples, petje pa nekoliko manj. Se to kaj spreminja, mogoče zaradi vašega petja?

Ne vem, če je res tako. Zdi se mi, da sta tako flamenko kot petje prisotna že več stoletij in v vsem tem času je bilo ogromno umetnikov, ki so ga širili in skrbeli za njegovo prepoznavnost. Zagotovo Sloveniji ne bom šele jaz predstavila flamenko petja, vsekakor pa čutim obveznost in odgovornost, da ga predam ljudem svoje generacije. Ampak že prej je bilo petje flamenka zelo znano.

Kako so flamenko ples, petje in igranje kitare posebna sestavina kulture Iberskega polotoka?

Predvidevam, da je to zaradi pršuta, ... ki je znamenit v teh predelih.

Vam je bilo usojeno, da postanete pevka flamenka? Je bilo to vaš prvi in edini izbor, ali pa ste kot otrok želeli postati kaj drugega?

Že od malih nog sem bila zelo zasanjana, predvidevam, da tako kot vsi otroci, in še vedno je veliko stvari, ki bi še rada počela v življenju. Vendar pa sem v tem trenutku z vsemi petimi čuti posvečena temu, da napredujem kot glasbenica.

Kdaj ste postali popularni izven Španije? Je bilo to morebiti, ko ste posodili glas Penelope Cruz za pesem Volver iz istoimenega filma Pedra Almodóvarja?

Pot vsakega posameznika je polna razlogov in vzrokov, da se uči, da se predaja in si razširja obzorja.

Kako sprejemajo flamenko petje v različnih državah?

Svet je v bistvu zelo majhen, edino, kar je pomembno je to, da si to, kar si. Vsi kraji si zaslužijo enako predanost.

Koliko tradicionalnega in koliko modernega petja je v vašem petju?

Ravno prav obojega.

A bi se strinjali s trditvijo, da je flamenko za Špance kot je blues za Afroameričane, fado za Portugalce, sevdah za Balkance, skupek pesmi o bolečini, sreči in hrepenenju?

Vse, kar ste našteli, je ena in ista glasba, čustvo in čutenje duše, vsakega kraja posebej.


Biografija Estrelle Morente


Estrella Morente Carbonell se je rodila v občini Las Gabia, mestu Granada, očetu, maestru Enriquu Morenteju in materi, plesalki Aurori Carbonell. Njen ded je bil kitarist Montoyita. Odraščala je ob glasbenikih in plesalcih ter navdušencih flamenka, v tem okolju je dozorela tako osebno kot poklicno.

Pri sedmih letih je pela ob legendarnem kitaristu po imenu Sabicas, pri šestnajstih so njeno petje predvajale televizijske mreže sveta, ko je nastopila na slovesnem odprtju mednarodnega smučarskega prvenstva v bližini svojega rodnega mesta. Nastopila je ob legendarnih glasbenikih flamenka, kot sta Chano Lobato in Juan Habichuela. Njen glas slišimo tudi v slovitem filmu Sobreviviré.

Petra Gabriela je navdihnila njena različica skladbe Los Pastores, na albumu Buñuel y la mesa del Rey Salomón Carlosa Saure izvaja skladbo Los Cuatro Muleros. Njen prvi posnetek za založbo Virgin je bil Mi Cante y un Poema (Moje pesmi in poema).

Kot solistka je debitirala leta 1997 na prestižnem prizorišču Peña de la Platería v Granadi in pozneje v Fuente Vaquerosu na prireditvah ob obletnici Federica Garcíe Lorce. Nemško občinstvo je navdušila na uradni proslavi pobratenih mest: Granade in Freiburga. Istega leta je kot gostja Juana Manuela Cañizaresa nastopila na festivalu Grec v Barceloni.

Estrellin oče je pri albumu Mi Cante y un Poema (Virgin) sodeloval kot duhovni vodja, producent, selektor in aranžer skladb. Zgoščenka je kasneje izšla pri založbi Real World Petra Gabriela. Po izdaji uspešnega albuma je pela na najpomembnejših prireditvah in prizoriščih Španije. Nastopila je na zaključnem koncertu 12. bienala flamenka ter na festivalih, med katerimi so Cante de la Minas (La Unión), Sonidos del Mundo (Tudela) in Mar de Musicas v Cartageni. Njen glas je napolnil prestižno palačo Palau de la Música Catalana in navdušil številne obiskovalce 6. festivala de la Luna Mora v bližini Málage.

Album Calle del Aire (Chewaka/Virgin) je izšel konec leta 2001. Strokovna javnost ga je hvalila kot eklektični posnetek z izjemno avantgardnim pristopom. Estrella je s kubanskim pianistom Pepesitom Reyesom posnela tudi skladbo El manisero.

Prejela je številne nagrade, med drugim nagrado ondas za najboljšo izvajalko flamenka, nominacijo za latino grammyja in premio amigo. Njen prvi album je platinast in drugi zlat.

Poleg očeta so Estrellini vzorniki legendarna La Niña de los Peines, Camarón de la Isla in Pepe Marchena. Že v zgodnjih dvajsetih letih ji je uspelo spojiti tradicionalne vplive z novimi smernicami flamenka in deliti svoj kristalno čist glas z ljubitelji glasbe po vsem svetu.

Nastopila je tudi v dokumentarnem filmu Morente Sueña la Alhambra, režiserja Joséja Sáncheza Montesa in za slovito skladbo Volver v istoimenskem filmu Pedra Almodóvarja posodila glas Penelope Cruz.

Leta 2005 je v madridskem Teatru Español izvedla predstavo Estrella 1922. Zasnovo in režijo je prispeval Enrique Morente, predstava pa poustvarja znamenito pevsko tekmovanje leta 1922 v Alhambri in se poklanja velikima feministkama po imenu La Niña de los Peines in Maria Zambrano. Estrelli so se na odru pridružili oče, Rafael Riqueni in Tomatito.

Maja 2006, pet let po izdaji zadnjega albuma, je izšla zgoščenka Mujeres. Gre za zbirko pesmi, za katere je Estrella navdih črpala pri ženskah, ki so ji od nekdaj ljube. Album vsebuje besedila, ki so zaznamovala njeno otroštvo in mladost. Predstavila ga je po vseh večjih španskih mestih, kot so Madrid, Barcelona, Jerez, Valencia in Málaga, pozneje pa na Broadwayu, v Marseillu, na Sardiniji, v Bruslju, Oslu, Lizboni in Helsinkih.

Tisto leto je za londonski koncert oče obnovil predstavo Pastora 1922, ki vsebuje skladbe umetnic La Niña de los Peines in Marie Zambrano ter tradicionalnih pesmi flamenka iz Granade. Na odru jo je spremljalo 20 umetnikov, med občinstvom pa so bile številne slovite britanske kulturne osebnosti. Predstava je bila sprejeta z navdušenjem in je gostovala tudi v seviljskem gledališču Maestranza.

Na začetku leta 2008 je na podlagi mednarodne ankete, ki jo je razpisala spletna flamenko revija deflamenco.com, prejela nagrado za najboljšo odrsko predstavo flamenka, na deveti podelitvi priznanj flamenco hoy pa nagrado za najboljši flamenko DVD Casacueva y Escenario. Istega leta je Estrella med drugim nastopila na mednarodnih festivalih v Oslu, Helsinkih, Sofiji in Lizboni. Sodelovanje z Dulce Pontes je privedlo do gostovanja »Dulce Estrella«, ki se je začelo v Zaragozi, na sejmu EXPO 2008, in končalo v seviljskem Auditoriumu. Zadnji dve leti Estrella obsežno gostuje doma in na tujem ter pripravlja nov album.