Kul(turni) kotiček: Kaj priporoča Uršula Ramoveš

»Spet držim v roki ta preprosto lep glasbeni izdelek Katarine Juvančič in Dejana Lapanja Selivke.«

Objavljeno
19. september 2012 15.19
Nina Čakarić, Delo.si
Nina Čakarić, Delo.si
Koliko oseb z imenom Uršula poznate? Statistični urad pravi, da jih je v Sloveniji 494, ena med njimi, ki jo spletni brskalnih google prepozna kot najbolj priljubljeno, je pevka Uršula Ramoveš.

Uršula s Fanti Jazbečeve grape prepeva pesmi, ki sta jih uglasbila z možem, pesnikom Janezom Ramovešem. Napisal jih je v svoji »materinščini« - narečni govorici Poljanske doline.

S pesmimi v dijalektu je načeloma tako, da mora poslušalec zapetemu glasu bolj prisluhniti, saj se trudi razvozlati številne nenavadne izraze.

Uršulin glas, ki ga spremljajo harmonika, tolkalo in bršljanov list, pripoveduje temačne zgodbe o pohlepnih ljudeh in žalostnih živalih, predvsem goveda (saj so mu šteti dnevi, ki jih preživlja ujet v neprehodni poljanski dolini).

Pa niso žalostne samo živali: Uršula Removeš, tudi učiteljica razrednega pouka, je zaskrbljena zaradi pasivne mladine. Nekoč je dejala: »Poljanska dolina je gostiteljica turbo folka, narodnozabavnih ansamblov in ... To je res tragedija. Saj ne, da bi se čutila vzvišena nad to glasbo, ampak mlad človek bi moral biti revolucionaren in podirati pregrade. Tu pa prevladuje popoln eskapizem.«

In katera so tista umetniška dela, ki navdihujejo to eno od 494 slovenskih Uršul?

Knjiga: Gottland, Mariusz Szczygieł

Napisano humorno, bereš brez diha z nasršeno kožo: kratke zgodbe Mariusza Szczygieła Gottland (Sanje, 2012). Kroženje skozi sto let: kapitalizem in komunizem in kapitalizem in tako naprej... na Češkem skozi oči Poljaka. Srhljiva podobnost preteklosti in sedanjosti. Tudi naše.

Knjiga: Življenje, smrt in umiranje v medkulturni perspektivi

Osebno znanstvo je botrovalo izposoji bolj zahtevnega branja urednic zbornika Razprave Maje Milčinski in Ane Bajželj Bevelacqua: Življenje, smrt in umiranje v medkulturni perspektivi (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2011). Pogled na umiranje, posmrtno življenje, religijo v različnih kulturah. Razbijanje in nastajanje tabujev v zvezi smrtjo, peklom in nebesi. Zakaj nam izmišljotine že tisočletja ne pustijo v miru živeti in umreti in nam hkrati oblikujejo podzavest, da še sami verjamemo v prenekatere podobe.

♦ Film: Arheo, Jan Cvitkovič

Še vedno odzvanja ogled filma Jana Cvitkoviča Arheo: Moški, ženska, otrok. Strah. Rjavo, rjasto, rdeče, ruj. Ciklus, zorenje. Gon po hrani, varnosti, ljubezni, materinstvu, po nežnosti in divjaštvu. Kri, kri. Dotik, dih, vonj in zvok zemlje. Dan in noč. Zemlja, voda, ogenj, veter. Zgodba človeškega življenja. Nič besed, le pogledi in zvoki. Potrpežljivost, hrepenenje, mir. Sprijaznjenost. Tako znano.

Glasba: Katarina Juvančič in Dejan Lapajne

Spet držim v roki ta preprosto lep izdelek Katarine Juvančič in Dejana Lapanja Selivke. Ker ne samo, da je za poslušanje izvrstna glasba z zelo dobrimi teksti (oboje izpod peresa Katarine Juvančič), ampak je tudi likovno izjemno lepo opremljen plošček. Najbolje, da poslušaš, gledaš in bereš hkrati!

Koncert: Martin Ramoveš band in brata Erič

Čeprav malo pristransko, ampak jih je treba poslušat - najbolje v živo, lahko tudi na plošči Zvok dežele: Martin Ramoveš band in brata Erič.

Podobe: Mark Rothko, Jacob Baal - Teshuva

Moja velika strast so likovne podobe. Ogromno opazujem. Nisem bila na živi razstavi, a to poletje spet listam: Jacob Baal - Teshuva: Mark Rothko, Pictures As Drama (Taschen, 2009), Likovna umetnost, Velika ilustrirana enciklopedija (Mladinska knjiga, 2012), zapoznelo uvožene revije Art & Decoration.