Tiskane izdaje
Ujeli smo jih po drugem koncertu, Mortena Traavika, organizatorja Laibach turneje v Severni Koreji, in pevko Mino Špiler. Imeli so ga v glasbeni šoli Kum Sung, kar pomeni Zlata zvezda. Gre za ogromen izobraževalni kompleks, v katerem so združene glasbene šole od osnovne do univerze. V njem je tudi koncertna dvorana.
»Izkazalo se je, da dvorana tehnično ni primerna za Laibach koncert v celostni podobi z ustreznim zvokom, lučmi in vizualnimi projekcijami,« je povedala Mina Špiler. »Poleg tega so organizatorji načrtovali, da za nas učenci šole pripravijo svoj program in nam ga tudi izvedejo kot povračilno darilo za naše gostovanje v Severni Koreji. Skupaj smo ocenili, da bi bila izvedba njihovega programa in še našega v tisti dvorani tehnično neizvedljiva, zato smo se skupaj odločili, da program temu dejstvu prilagodimo. Skupaj z učenci šole smo izvedli komad Arirang, ki ga pozna celotna Severna Koreja, in še zelo znan, tradicionalen korejski komad z naslovom Častno življenje in smrt. Ob tem delu našega programa so sami dodali pol ure svojega. Izvedla ga je pestra paleta glasbenikov od štirih punčk, starih sedem let, do odraslih diplomantk. Na programu so bile ne samo vokalne točke, temveč tudi saksofonistka in glasbenica, ki je igrala tradicionalni korejski instrument kajagum.«
Kot je dodala, je bila dvorana polna, v njej pa publika iz šole in povabljeni gostje. »Sprva smo resda mislili, da bomo imeli dva koncerta, vendar so nas za prvi koncert prestavili v mnogo večjo dvorano in s tem omogočili, da je koncert obiskalo več ljudi. In izkazalo se je, da so sami želeli pripraviti še nekaj za nas, tako da je bil ta koncert na šoli nekakšno njihovo darilo nam.«
Na drugem koncertu je nastopil tudi Morten Traavik, ki je skupaj z Borisom Benkom dopolnil aranžma komada Častno življenje in smrt. »Nepričakovano sem se znašel na odru, pel skupaj z Benkom in z dvema čudovitima korejskima pevkama, vokalistkama iz te šole, ter ženskim električnim bendom, ki so že skoraj diplomantke šole. Bilo je kot v videu Roberta Palmerja Addicted To Love, ki je tako zame kot za Benka najin najljubši video. V njem urejen moški pleše z nekaj urejenimi ženskami, ki se slabo pretvarjajo, da igrajo instrumente. Bilo je kot v tem videu, le da so dekleta znala igrati in to zelo dobro. Pele so v korejščini.«
Telefonska linija je postajala čedalje slabša, glasovi so zamirali, pokali in šumeli. »Te dni imamo probleme z nihanjem električne napetosti. Tok je šibak, zato se mobilni telefoni dolgo napajajo, internet ni mogoče uporabljati, telefonski signali pa so slabi. Veliko ljudi me danes ni moglo doklicati,« je dodal.
Jutri zgodaj zjutraj poletijo iz Pjongjanga v Peking.
Preberite tudi odzive medijev po njihovem prvem koncertu: Poklon Severnih Korejcev Laibachu: »Svojsko petje, bogat glas in izurjena izvedba«
