Kim Džong Un bi rad videl skupino Laibach v živo. Pjongjang pa si želi, da bi se pobratil s slovensko prestolnico. V kabinetu ljubljanskega župana Zorana Jankovića še proučujejo pobudo, sporočajo pa, da spoštujejo severnokorejske dosežke pri gradnji stadionov.
Ko si je severnokorejski voditelj Kim Džong Un v zasebni kinodvorani ogledal film Dan osvoboditve, dokumentarec o gostovanju skupine Laibach, je sklical novinarje državnih javnih občil. Povedal jim je, da ponovno vabi glasbenike iz Slovenije na severni del Korejskega polotoka, kajti do zdaj nihče ni bolje razumel in predstavil temeljev severnokorejske državne filozofije, zlasti ideje džuče, ki zapoveduje opiranje na lastne sile.
»V vabilu dragim gostom iz Slovenije sem zapisal,« je voditelj narekoval zbranim poročevalcem, »da so jim odprta vsa vrata. Skupino Laibach vabim, da tokrat nastopi na stadionu Kim Il Sung.«
Stadion Kim Il Sung sicer ni največji severnokorejski stadion, saj so leta 1989 v prestolnici zgradili stadion Rungrado, enega največjih športno-kulturno-političnih objektov na svetu. Vendar je stadion Kim Il Sung za severnokorejski režim posebnega pomena, ker so na njem leta 1977 priredili veličasten sprejem Josipu Brozu - Titu.
»Za nas je to posebna čast,« je za Delo povedal Ivan Novak iz skupine Laibach. »Od nekdaj smo si želeli nastopiti na kraju, ki ga je s svojo prisotnostjo zaznamoval Josip Broz - Tito. Hkrati smo dolžni vrniti kompliment. Če voditelj Kim Džong Un pravi, da razumemo idejo džuče, lahko brez kančka dvoma povemo, da je severnokorejski voditelj edini šef države, ki razume principe retroavantgarde.«