Tiskane izdaje
Pred dvanajstimi leti so zadonele fanfare Janeza Matičiča pred Predjamskim gradom, danes bodo fanfare ozvočile ljubljansko mestno jedro. Slovenija že drugič gosti največjo glasbeno manifestacijo sodobne glasbe – Svetovne glasbene dneve.
Slavnostni uradni začetek Svetovnih glasbenih dnevov (SGD) bo sicer jutri, a že danes bo več »urbanih« glasbenih preddogodkov na Prešernovem trgu, na Tromostovju in drugod. Pavel Mihelčič, umetniški vodja in predsednik programskega odbora ISCM (Mednarodno združenje za sodobno glasbo) SGD, pravi, da prav trije mostovi v osrčju Ljubljane simbolizirajo tri usmeritve glasbenih dnevov: tradicijo, sodobnost in iskanje novega ali pot v neznano.
Tako bo s sodobnim programom nastopila Delavska godba iz Trbovelj, z balkona Univerze v Ljubljani bo Trobilni ansambel Akademije za glasbo s štirimi stavki fanfar Ljubljanski mostovi (avtor Nejc Bečan) naznanil SGD, program pa se bo nadaljeval v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije z zvočno kopeljo pod naslovom Pet elementov (avtor projekta Marjan Šijanec).
Kako se je začelo
Mihelčič je ponosen, da je Slovenija ponovno dobila kandidaturo za pripravo SGD, saj »nas konec prejšnjega stoletja dolgo časa niso jemali resno, ko smo začenjali z idejo organizacije dogodka pri nas«. Spominja se, da so se do slovenske glasbe obnašali podcenjujoče, še tega niso prav dobro vedeli, kje Slovenija je in da ni Slovakia, ampak Slovenija.
Maja 1992. leta je slovenska sekcija za sodobno glasbo Društva slovenskih skladateljev v Varšavi postala redna članica ISCM, ki ga je leta 1922 ustanovila skupina odličnih skladateljev v kavarni Café Bazar v Salzburgu, danes pa ima že več kot 60 članic. Slavko Osterc je bil ena od ključnih osebnosti ISCM, v štiridesetih letih 20. stoletja se je uveljavil na mednarodnih odrih, bil je član odbora združenja in nekajkrat član mednarodne žirije.
Glasbene vsebine
Slovenska sekcija ISCM je objavila razpis, na katerega so prispela dela 32 skladateljev, javilo se je kar pet avtorjev, mlajših od 35 let. V slovenski žiriji so bili Lojze Lebič, Janez Matičić (oba tudi člana mednarodne žirije) in Ivo Petrić. V osrednjem delu programa bo svoje delo predstavilo 27 slovenskih skladateljev, v vseh programih pa ima svoja dela več kot 40 slovenskih skladateljev, kar je pomembna promocija domače glasbene ustvarjalnosti.
Na mednarodni razpis – klic za partiture pa se je prijavilo 55 sekcij, pri čemer je bila vsaka sekcija dolžna poslati 6 del, vsaj štiri v različnih kategorijah. Programski odbor je od vsake sekcije za izvedbo izbral po eni skladbo. Mednarodna žirija je pregledala in ocenila 488 prispelih skladb in jih izbrala 62.
Svetovni glasbeni dnevi stanejo 180 tisoč evrov, od tega je 50 tisoč evrov prispevalo Ministrstvo za kulturo. »Zelo smo hvaležni Slovenski filharmoniji, ki nam je za teden dni brezplačno odstopila svoje poslopje v celoti,« pravi Mihelčič. Ponosni so tudi na to, da je pri nas toliko vrhunskih glasbenih poustvarjalcev, da bodo lahko večino programa izvedli slovenski orkestrski korpusi in solisti. Skupaj bo nastopilo okoli 600 izvajalcev, na SGD pa bo prišlo 130 tujih gostov iz 55 držav.
Organizatorji (predsednik organizacijskega odbora ISCM SGD je Nenad Firšt) so se povezali tako s profesionalnimi glasbeniki kot tudi z Akademijo za glasbo, Konzervatorijem za glasbo in tudi nekaterimi neprofitnimi organizacijami. Tako bo Zavod Sploh v Španskih borcih v okviru SGD na ciklu sodobne komponirane glasbe Zvokotok pripravil dogodek, na katerem bo prvič v Sloveniji izvedeno delo Pierluigija Billoneja 1+1=1 (“Ena kaplja plus še ena kaplja naredita eno večjo kapljo, ne dveh.”), ki jo bosta izvedla basklarinetista Samuel Dunscombe in Aviva Endean.
V hotelu Mons bo 28. septembra noč slovenskih skladateljev, naslednji dan bo večer komorne glasbe z elektroniko, v SF pa bo med drugim koncert, na katerem bodo izvajali dela mladih skladateljev Akademije za glasbo.
