Tiskane izdaje
Tisti, ki so zmogli dovolj energije so sobotno Drugo godbo začeli zgodaj popoldne s koncertom turške zasedbe Rubato (Özer Arkun, vilončelo, glas; Fatih Ahiskali, ud, cümbüs, klasična kitara, glas; Göksun Çavdar, klarineti, sopranski saksofon; Eralp Görgün, električna in fretless akustična bas kitara), ki igra tradicionalno glasbo iz Anatolije. Tem je v klubu Cankarjevega doma sledila makedonska zasedba Foltin (Pece Nikolovski, klarinet, blues harp; Branislav Nikolov, glas; Pece Trajkovski, harmonika, klaviature; Goce Jovanoski, bas; Slavco Jovev, bobni, Natalio Sued, tenorski saksofon) z dvema slovenskima glasbenikoma makedonskih korenin tolkalistom Marjanom Staničem in saksofonistom Vaskom Atanasovskim.
Uradno pa se je Druga godba zaključila z domačo zanimivo trojico Jimmy Barka Experience na Metelkovi, kjer so tolkalist Marjan Stanić ter Bakto in Borka na gramofonih ob pomoči mojstra zvoka Igorja Vuka pričarali svojo eklektično vizijo elektronike podprte z neugnanim tolkalistom.
Osrednji dogodek sobotnega dela festivala je bil veličasten Magnificov koncert v nabito polnih Križankah, kjer je ob pomoči svoje zasedbe ter s srbskim vojaškim orkestrom in Slovenskim oktetom predstavil svoj aktualni glasbeni program, ki večinoma temelji na glasbi iz srbskih filmov in televizijske serije Motevideo, bog te video. Seveda pa ni manjkalo njegovih starejših uspešnic.
Končno je bil slovenski glasbenik osrednja zvezda Druge godbe in ob tem se lahko pri Magnificu celo vprašamo, zakaj šele zdaj. Magnifico je v bistvu že s svojim prvencem sodil na ta festival, kajti če kdo, je on izvrstno že takrat povezal elemente slovenskih, večinoma belokranjskih glasbenih motivov in jih prepletel s popom in rockom.
Kakorkoli že, gospod Magnifico, se je pojavil lično urejen, kot vsak pravi festivalski šlageraš, in je svoje glasbene duhovitice napovedoval s krajšimi zgodbami, v katerih ni manjkalo podpomenov. Seveda so tisti, ki so vešči dešifriranja umetniških nastopov, zlahka razumeli njegova sporočila. Tisti, ki take veščine ne premore, pa je lahko bil morebiti nekoliko zmeden. Seveda pa je večina obiskovalcev, ki redno spremlja Magnificovo delo, povem jasno dojela njegova večplastna in večinoma samoironična besedila in napovedi.
Mogoče nekomu zveni Magnifico že kot nek ostarel pevec, pa zagotovo ostaja eden naših glasbeno izvozno najbolj zanimivih izdelkov. Zato tudi ni naključje, da je dva tedna prej isto prizorišče razprodala zasedba Laibach, naš prav tako učinkovit glasbeni izvoz.
Magnifico ma jajca, je peder in čefur, ki obožuje Silvijo ter starogradske napeve, poudarjeno ljubezen namenja slovanstvu, je kanček nostalgičen do Jugoslavije ter se ne brani vzhodnega rock'n'rolla. Magnifico je unikatna glasbena mešanica, ki še vedno preseneča in je verjetno sedaj na enem od vrhuncev svoje kariere.
Druge godbe je konec in se lahko že veselimo naslednje.
