Tiskane izdaje
Ostati skupaj dve desetletji
Torej ste si bili usojeni?
Absolutno. Če ne bi bilo tistega našega malega kraja in našega druženja v zgodnjih najstniških letih, mislim, da se ne bi zbrali, in vprašanje je, če bi sploh vsi delovali v rock'n'rollu.
Slovenske glasbene skupine čedalje pogosteje polnijo tudi naša največja koncertna prizorišča. Končno!
Morda tudi zato, ker je bila generacija glasbenikov, ki ji pripadamo tudi sami, v zadnjih letih precej dejavna. Izšlo je veliko novih plošč. Naša je izšla lani, letos pa albumi skupin Siddharta, Dan D, Niet, Demolition Group ... Tu so tudi okrogle obletnice, s katerimi skušamo glasbeniki pritegniti pozornost. Po moje je to sprožilo plaz, da je občinstvo postalo bolj pozorno na vsa ta dogajanja.
Album in pesem Čista jeba imata precej neposreden naslov. Ste imeli zaradi tega kakšne težave?
Ne bi vedel, da nas zaradi te pesmi kdo manj predvaja. Je pa res, da naše glasbe določeni radii že prej niso vrteli. Pri tistih, ki nas običajno imajo v programu, smo ostali še naprej.
Sicer pa pesem sploh ni vulgarna ...
Zadnjič sem v intervjuju, ki ga je imela neka druga skupina, zasledil, da pesem Čista jeba ni bila najbolj predvajana v Sloveniji, poznajo jo pa vsi. Na vprašanje, katero pesem imajo vsi mladi v svojem mobilnem telefonu, je bil odgovor – Čista jeba.
Vse se je začelo s pesmijo Črtica, ki zveni zelo seksistično, pa to ni. Ne dogaja se pogosto, da ima nekdo že svojo prvo pesem za veliko uspešnico.
Črtica je tudi kriva, da se je ta naša zgodba sploh zgodila. Posnela sva jo s prijateljem Fikijem in nisva imela nobenih ambicij. V lokalnem okolju sva imela ene dva nastopa bolj klovnovske narave. Potem pa je ta pesem postala velikanska radijska uspešnica in je bilo treba nekaj narediti. Prišle so ponudbe za špile, benda pa ni bilo. Tako je sedanji kitarist Egon pristopil do naju in dejal: 'Fanta, zdaj pa tako. Jaz bom našel bend, vidva se bosta pa naučila peti.'
Nato je minilo leto pridnih vaj, da smo prišli do neke glasbene skupine in njenega zvoka.
Čeprav imate pri pisanju pesmi izrazito lokalen pristop, so te še vedno dovolj univerzalne, da so zanimive tudi za druge.
To gotovo drži. Še vedno sem prepričan, da je za novo glasbeno skupino bolje, če prihaja iz manjšega okolja, ker bo v njem hitreje dobila potrditev. Relativno hitro lahko osvojiš nekaj sosednjih občin in krajev, kjer začneš igrati po klubih. To je prednost, ki pa v nekem trenutku postane ovira. To je treba nato z določeno vztrajnostjo premagati. Sprva si za nekoga zanimiv, ker si iz lokalnega okolja, potem se jim ne zdiš več nič posebnega, in preden te začnejo dojemati na nacionalni ravni, spet mine nekaj časa. Taka je bila naša dolga pot, o kateri še vedno mislim, da je bila prednost. Naša pot je šla počasi, a vztrajno, navzgor. In to te vedno žene naprej.
Ste ena redkih skupin, ki prisega na duhovitost besedil.
Najtežje je napisati drugo smešno ploščo. Veliko je primerov, tako v Sloveniji kot drugod, ko so glasbeniki ustvarili čudovit prvenec. Potem pa so se pri drugem premočno ponavljali. Mi ta humor nekako doziramo. Opazili boste, da so na naših albumih dve do tri pesmi, pri katerih se človek nekoliko nasmehne. Poleg njih pa še cel šopek takih, ki so družbenokritične in ljubezenske.
