Moonlight Sky - Jazzovske podobe nočnega neba

Slovenska fusion skupina Moon­light Sky deluje že šestnajst let. Doslej je izdala štiri­ albume z različnimi odtenki prepletanja jazza in rocka ter drugih glasbenih zvrsti. Deluje v postavi izvrstnih inštrumentalistov, kitarista Mihe Petrica, baskitarista Janeza Modra, bobnarja Žige Kožarja in klaviaturista Jana Severja. Nedavno so izdali četrti album, ki ga bodo nocoj ob 20. uri predstavili v SiTi Teatru.

Jazz rock oziroma fusion je bil zelo popularna glasbena zvrst v začetku sedemdesetih let. Je bil to poskus, da bi tudi rock glasba postala resna glasba, umetnost in ne le zabava?

Miha Petric: Mislim, da je to bil predvsem spontan odziv jazzov­skih glasbenikov, ki so iskali nove možnosti izraza z mešanjem žanrov. Veliki inovator Miles Davis se je navduševal nad Jimijem Hendrixom in je v jazzovske skladbe vključil rockovsko energijo. Puristi so se seveda nekaj časa zgražali nad tem, kasneje pa navduševali. Miles je predstavil svetu tudi kitarista Johna McLaughlina, ki je v to novo glasbo vpeljal do tedaj na zahodu precej neznano kompleksno ritmiko in melodiko iz Indije.

Rockovsko občinstvo je po Hendrixovi smrti našlo novega heroja v McLaughlinu. Tako je nastalo zlitje, ali fuzija, različnih svetov. Prav zato je glasbo fusion tako težko žanrsko opredeliti. Po eni strani je bolj energična, rockovska, hkrati pa je harmonsko in ritmično zahtevna. Ljudje, ki jih rockovski elementi odbijajo, jo težko sprejmejo kot resno glasbo. Tisti, ki jih ta predsodek ne ovira, pa se navdušijo nad njo.

Kot pomembni izvajalci fusiona so omenjeni različni glasbeniki, od Milesa Davisa do Weather Report, od Franka Zappe do takrat še naših Leb i sol. Kdo je najbolj vplival na vas in zakaj?

Janez Moder: Poleg naštetih prav gotovo John McLaughlin zaradi vplivov indijske glasbe, Chick Corea zaradi smisla za pisanje skladb in kompozicije, pa tudi Trilok Gurtu in Zakir Hussain zaradi samosvojega pristopa k tolkalom, Vinnie Colaiuta zaradi mojstrstva na bobnih, Kai Eckhardt pa zaradi novih dimenzij, ki jih je vnesel v igranje na baskitaro. V zadnjem času smo se navdušili tudi nad pianistom Omarjem Soso, pri katerem sta nas je prevzela energičen, a hkrati kontemplativen, nastop in občutek za gradacijo.

Za tovrstno glasbeno zvrst je nujno zelo dobro tehnično obvladanje inštrumenta, mar ne?

Jan Sever: Določeno tehnično ­znanje je vedno potrebno, da se glasbenik lahko izrazi na svojem inštrumentu. V začetku sedemdesetih je veljalo, da imajo tudi člani rock skupin zavidljivo tehnično znanje in lasten izraz na inštrumentu. Danes rock skupinam primanjkuje predvsem ustvarjalnosti, ki jo omejuje tudi radio s kratko minutažo, pri kateri ni prostora za uverture in soliranje.

Kaj pa, ko izvrstni glasbeniki dajo prednost tehnični plati igranja pred čustveno? Kako gledate na to?

Žiga Kožar: Tehnično izvrstno podkovani glasbeniki lažje izrazijo tisto, kar bi radi odigrali, tehnična podkovanost brez domišljije pa je nesmiselno početje. Sami svoje skupine ne dojemamo kot 'tehnične'. Res pa je veliko skladb kompleksnih, kar zahteva od poslušalca večjo zbranost, tako kot na primer pri skladbah Astorja Piazzolle. Čustvena plat te glasbe je tudi v interpretaciji, torej v tem, kako so skladbe odigrane.

Zasedba Moonlight Sky je že ­šestnajst let na glasbeni sceni. Kako ste gradili kariero? Brez klubov ni šlo, mar ne?

Miha Petric: Še zdaj večinoma igramo po klubih in na festivalih. Začeli smo v ljubljanskem Hound Dogu, kasneje smo obredli vso Slovenijo. Nekajkrat smo nastopili­ tudi na televiziji, vendar v tem mediju pogrešamo več odprtosti za tovrstno glasbo. Vedno več ­nastopamo tudi v večjih ­dvoranah.

Čedalje pogostejši so tudi nastopi pred sedečim občinstvom. Kako gledate na tako občinstvo?

Jan Sever: V nasprotju z igranjem v klubih vlada v dvoranah, v katerih obiskovalci sedijo, večja zbranost. Določene dele skladb, na primer uvode, ki zahtevajo tišino, je v klubu težko odigrati.

Doslej ste izdali štiri albume, na novem, The Four, pa ste postali kvartet. Glede na to, da je to vaš četrti album in da ste štirje, je naslov albuma logičen.

Janez Moder: Pridružil se nam je odlični pianist Jan Sever, ki je vnesel novo dimenzijo v naš zvok. Že na prvih dveh ploščah smo bili kvartet, po tretji pa nas je spet zamikal zvok še enega inštrumenta.

Kakšna je glasbena dinamika med tremi in kakšna med štirimi inštrumentalisti?

Žiga Kožar: Trio dopušča več svobode, pri kvartetu pa morajo biti aranžmaji že bolj izpopolnjeni, da se med seboj ne 'povozimo'. Uvedba novega harmonskega inštrumenta v trio prinaša večjo zvočno kompleksnost in seveda svežo energijo.

Kakšna je razlika med novim albumom in prejšnjimi izdelki?

Miha Petric: Prejšnjo ploščo Changing Parameters smo posneli kot trio [Miha Petric, kitara, Žiga Kožar, bobni, Janez Moder, baskitara]. Pri novem albumu je za razliko od prejšnjega več groova, glasba pa je bogatejša tudi zaradi dodatnega inštrumenta [Jan Sever, klavir]. V kakovost najnovejšega izdelka smo vložili vso kreativnost, tehnično znanje, pa tudi nezanemarljiva finančna sredstva, da bi bila naša avtorska glasba res posneta, kot se spodobi. Snemanje z vrhunsko opremo in odlično oblikovanje zvoka Mateja Gobca sta poskrbela za res fantastičen zvok.

Prednost inštrumentalne glasbe je, da nima jezikovne dimenzije, ki se nekaterim zdi ovira. Kakšne so po vašem možnosti izvoza tovrstne slovenske glasbe v svet?

Janez Moder: V Sloveniji je veliko izvrstnih glasbenikov z ustvarjalnim zagonom in kilometrino, ki bi zagotovo prepričali tudi občinstvo v tujini.­ Vendar pogrešamo več zanimanja pristojnih organov in institucij, ki imajo mednarodno mrežo povezav in zagotovljeno financiranje, za tovrstno kulturo. Brez njihove podpore utiranje poti v tujino pristane na plečih glasbenikov, ki po večini niso menedžerji in ekonomisti, ampak se morajo teh veščin priučiti.

Kakšen program ste pripravili za promocijski koncert v SiTi Teatru?

Jan Sever: Na koncertu v SiTi Teatru bomo premierno odigrali celotno ploščo The Four in še nekaj skladb za posladek. Zvok bo oblikoval Matej Gobec, režijo bo prevzel gledališki režiser Jaša Koceli, koncert bomo tudi posneli. Na odru se nam bosta kot gosta pridružila virtuoz na klarinetu Goran Bojčevski, znan po sodelovanju s skupino Terrafolk in Vlatkom Stefanovskim, in makedonska pevka Marta Kosturska s čarobnim glasom. Obeta se nepozaben dogodek.