Muzikologi o ustanovitelju slovenske muzikologije

V počastitev stoletnice rojstva Dragotina Cvetka se bodo zvrstili simpozij, dve razstavi, dokumentarni film, koncerti ...

Objavljeno
16. september 2011 10.56
Posodobljeno
16. september 2011 11.08
Marijan Zlobec, kultura
Marijan Zlobec, kultura

Slovenski muzikologi bodo stoletnico rojstva ustanovitelja oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Dragotina­ Cvetka (19. septembra 1911 v Vučji vasi) počastili z vrsto dogodkov med 18. in 21. septembrom. Nestor slovenske muzikologije bo dobil kar dva spomenika; prvega bodo odkrili v njegovem rojstnem kraju, drugega pa 
v petem nadstropju Filozofske fakultete.

Program prireditev pripravlja Muzikološki inštitut ZRC SAZU v sodelovanju s SAZU, oddelkom za muzikologijo FF, Slovenskim muzikološkim društvom, Slovensko matico, Festivalom Ljubljana, TV Slovenija in občino Križevci.

Dragotin Cvetko je študiral kompozicijo na Konservatoriju v Ljubljani ter pedagogiko in psihologijo na Filozofski fakulteti. Študij kompozicije je nadaljeval na mojstrski šoli 
v Pragi. Leta 1938 je doktoriral z disertacijo Problem občega muzikalnega vzgajanja ter izobraževanja. Na njegovo pobudo je bil leta 1962 ustanovljen oddelek za muzikologijo FF, katerega predstojnik je bil do leta 1981.

V šestdesetih letih je ustanovil osrednjo muzikološko revijo Muzikološki zbornik in bil do leta 1981 njegov urednik. Mednarodno se je uveljavil s številnimi razpravami in monografijami o različnih vidikih slovenske glasbene zgodovine, tudi v odnosu do zahodnoevropske glasbene kulture. Svoj mednarodni ugled je utrdil kot član in edini slovenski predsednik Mednarodnega muzikološkega društva. Več njegovih knjig je bilo prevedenih v tuje jezike. Za svoje delo je prejel številne slovenske, jugoslovanske in tuje nagrade ter priznanja in bil član mnogih znanstvenih akademij. Umrl je
v Ljubljani 2. septembra 1993.

Odkritje doprsnega spomenika

Slovesnosti ob stoletnici rojstva se bodo začele v nedeljo, 
18. septembra, v Vučji vasi v občini Križevci z odkritjem doprsnega spomenika Dragotinu Cvetku, dokumentarno razstavo in bogatim kulturnim programom. Razstava bo poudarila Cvetkovo navezanost na Prlekijo ter dokumente o njegovi mladosti. Slavnostni govornik bo akademik Kajetan Gantar.

Mednarodni muzikološki simpozij (v dvorani SAZU) bo v treh dneh združil enaindvajset muzikologov in glasbenih zgodovinarjev, med njimi bo enajst tujih, sicer pa večinoma kar Cvetkovih učencev. Simpozij, uvodni nagovor bo imel akademik in skladatelj Janez Matičič, je namenjen razpravljanju o glasbenem zgodovinopisju (navezuje se na delo Dragotina Cvetka) ter izsledkom preučevanja značilnosti tistih muzikoloških smeri in šol druge polovice 20. stoletja, ki so se posvečale znanstvenemu raziskovanju lastnih glasbenih kultur, bodisi so bile te razumljene kot nacionalne glasbene kulture ali kako drugače.

Simpozij bo tematsko razdeljen na štiri sklope:

  • Življenje in delo Dragotina Cvetka (Andrej Rijavec, Pierluigi Petrobelli, Ivan Klemenčič, Gregor Pompe, Niall O'Loughlin, Borut Loparnik, Manica Špendal, Tomaž Faganel),
  • Preobrazbe nacionalnih historiografij (Nadežda Mosusova, Melita Milin, Roksana Pejović, Matjaž Barbo, Marija Bergamo, Danica Petrović, Barbara Boisits),
  • Vprašanja evropske glasbene historiografije (Jiří Sehnal, Zijo Kučukalić) in
  • Muzikologija: od nacionalnega proti globalnemu (Eva Sedlak, Jernej Weiss, Aleš Nagode, Jurij Snoj).
Muzikološki simpozij bo sklenila okrogla miza v prostorih Slovenske matice Kaj nam je zapustil Dragotin Cvetko?­ (Borut Loparnik, Marija Bergamo, Jože Sivec, Tomaž Faganel).

Med koncerti bo prvi v ponedeljek, 19. septembra, ob 13. uri v Mali dvorani ZRC SAZU z nastopom pianistke Nevenke Orešič Leban s klavirskimi deli slovenskih skladateljev 20. stoletja: Gojmirja Kreka, Marija Kogoja, Lucijana Marije Škerjanca, Vilka Ukmarja, Pavla Šivica, Pavla Merkùja in Zvonimirja Cigliča.

Zvečer bo slavnostni koncert v Slovenski filharmoniji, nastopil bo Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije z glasbo, ki je zvenela v Cvetkovem času. Spored bo zajemal dela Cvetkovega učitelja Slavka Osterca, njegovega sodobnika Marijana Lipovška ter skladateljev, ki so Cvetka poznali tudi iz kroga akademikov: Janeza Matičiča, Uroša Kreka in Lojzeta Lebiča.

Slovesno odkritje Cvetkovega spomenika na Filozofski fakulteti bo v torek, 20. septembra, ob 
13. uri. Kip bo odkril dekan Valentin Bucik. V večernih urah bodo v razstavni dvorani Nuka odprli razstavo Dragotin Cvetko – oče muzikologije na Slovenskem, ki bo med drugim pokazala več njegovih izvirnih glasbenih rokopisov, saj vso zapuščino hrani prav Nuk.

Slovesnosti se bodo končale 
v sredo, 21. septembra, ob 17. uri v Kinodvoru s predpremiero televizijskega dokumentarnega filma ob Cvetkovi stoletnici rojstva: Dragotin Cvetko – oče slovenske muzikologije. Film kronološko prikazuje življenje in delo jubilanta 
s pomočjo arhivskega gradiva RTV in pripovedi številnih njegovih sodobnikov, učencev, sorodnikov in pomembnih profesorskih kolegov. Film je nekakšen potopis po najpomembnejših Cvetkovih življenjskih in kariernih postajah.