Neisha: »Brez skrbi, nisem postala Morticia Adams«

Neisha bo svojo četrto studijsko ploščo Za vesoljke in kavboje izdala 23. septembra, posebna zabava s krajšim koncertom za njene prijatelje, poslovne partnerje in novinarje pa bo kar na eni od luskuznih beneških križark. »Da bo drugače, kot je ponavadi. Za te ljudi, ki jih bom povabila, bi se res rada potrudila in jim postregla z nečim novim, drugačnim.« Promocijska turneja se bo začela 10. oktobra v Murski Soboti in končala konec decembra v Sežani. Največji koncert bo v ljubljanskem Cankarjevem domu 30. oktobra. Z Neisho smo se med drugim pogovarjali o njeni novi vizualni podobi, plošči, obiskovanju družabnih dogodkov in okrevanju očeta po lanski hudi balonarski nesreči na ljubljanskem Barju.

Vaše nove fotografije so uredništvo Vikenda kar presenetile. Kaj denimo pomeni ura, ki vam tiktaka med nogami?

(smeh) Mislite, da to ponazarja biološko uro?! Nikakor! Koketiram s »steampunkom«, ker ponazarja brezčasje in odkrivanje novih dimenzij s tem, da sam držiš v rokah mehanizem kolesja in kazalce svoje ure ter sam obračaš liste svojega koledarja, pri tem pa se ne prilagajaš trendovskim smerem. Vsekakor takšna ne bom hodila okoli in tudi svoje trenirke ne zamenjam za nič na svetu. Ne mislim biti Morticia Addams, nič bat'!

Za vesoljke in kavboje … Nenavaden naslov plošče!

V meni je malo obojega, rada imam kavbojske škornje, stare ameriške avtomobile in gledanje v zvezde, rada se tudi družim z ljudmi, ki so malo v teh sferah! (smeh)

Prvi singel z nove plošče je Muza tvoj'ga bluza. Andrej Šifrer pa ima pesem …

(smeh) Muza moj'ga bluza! Vem! Zanjo prej nisem vedela, dokler mi ni prejšnjo soboto tega omenil moj novi kitarist. A vseeno. Vsako stvar, preden jo naredim in oddam, preverim na spletnih brskalnikih. Na Muza tvoj'ga bluza se ni nič izpisalo, tako da sem bila povsem pomirjena, rekla sem si, to je to, gremo v akcijo, naslov se mi zdi zabaven, pesem sem pri občinstvu že preverila in dobro dela, je hudomušna, z globljim sporočilom med vrsticami. Seveda sem mislila, da sem odkrila toplo vodo, ko sem se spomnila takšne parole, nato pa nekaj dni po izdaji izvem, oh …

Pričakujete Šifrerjev odziv?

Ne vem, ampak tudi če bo, je lahko kvečjemu zafrkantski. Gre za povsem drugačno pesem in nikakor ne dobesedni navedek.

Nekatere pesmi z nove plošče, ki smo jo imeli čast slišati med prvimi, so nas presenetile. Denimo Junaki, v kateri v popevkarskem, skoraj narodnozabavnem refrenu pojete: »…spet prišel je tisti dan, dan, ki je težko pričakovan, zbrali smo se tukaj vsi, da se naše duše razveseli. Dvigni čaše v zrak ...« Od vas tega ne bi pričakovali?!

(smeh) To besedilo je napisal moj bobnar (Boštjan Gradišek, op. p.)! Značilnost plošče je tudi, da so songi narejeni namensko, in situacije, kjer jih lahko izvedeš, so konkretizirane. V pesmi Tandem imamo par – kot sta Popaj in Oliva ali Bonnie in Clyde –, ki zavoha novo leto, čas za ognjemet: »Spet je novo leto, noro in odpeto, v zloglasnem sva tandemu oba ... Čas je za ognjemet ...« Potem imamo petkov žur, na katerem se po dolgem tednu povsem odklopimo, da se lahko v ponedeljek spet zaženemo v delo – za to situacijo je primerna napitnica. V pesmi Zvezdni prah pa se ukvarjam z vcepljenimi miselnimi vzorci. Mislimo, kako smo svobodni, a smo v resnici obremenjeni s podobami, kakšno naj bi življenje bilo, a je v resnici vse drugo kot to …

Kaj pa Mihael in prometna nesreča, ki se omenja v njej?

Je točno to – pesem, ki govori o motoristični nesreči. Želela sem izpiliti sporočilnost. Ne prenesem besedil, ki kar plavajo, ali tistih, ki so polna prenesenih pomenov, ki jih nihče ne razume ali si jih vsak lahko razlaga po svoje. Grozno je, kaj vse slovenščina prenese, recimo »tvoje oči so najlepši kraj na svetu ...«. Kako so lahko oči kraj?

… ali pa denimo prej omenjeni verzi iz Junakov?

Dobro, to je šala, na plošči mora biti prostor tudi za dobro ljudsko šalo. Tudi jaz sem človek, ki rad nazdravi veselju do življenja. Ko sem pisala Mihaela, sem že videla videospot, nesreča, urgenca, operacija, jokanje na hodniku ... Sem zelo vizualen tip človeka.

Tudi toliko harmonike na plošči ne bi pričakovali.

Rada imam eklekticizem, zato sem uporabila mandoline, harmoniko, instrumente, ki na prvo žogo ne sodijo v ta žanr. Snemal jo je Jure Tori iz Orlekov. Zdi se mi zabavno spajati glasbenike iz različnih vod. A to ne pomeni, da v glasbenem smislu lezem v rit naši zemlji, v kateri je 80 odstotkov ljudi s podeželja, kjer je harmonika kralj in kraljica. To pomeni le dodati še eno začimbo.

Na drugi strani imamo prave epske klavirske balade, kot je Neverjeten dan …

Za odmik od nazdravljanja, motorističnih nesreč in odkrivanja vesolja imam nekaj pesmi, Razgaljeni poet, Neverjeten dan in I Know You Too Well, v katerih si dam duška na svojem glasbilu in kot skladateljica. Rada imam simfoničnost, zdi pa se mi tudi, da je besedilo pesmi tako zmagoslavno, da si zasluži takšno glasbeno podlago in produkcijo. Morda se bo kdo vprašal, kako sta lahko na isti plošči napitnica in bombastična klavirska balada, a vse to sem jaz. Lahko, da sem malo shizofrena, ampak menim, da morajo vse te plasti osebnosti priti ven, če hočeš poleg ljudi animirati tudi sebe.

Ste zadovoljni z uspehom pesmi, ki ste ju napisali za Demetro Malalan, zmagovalko X Factorja? Se obeta še kakšno sodelovanje?

Tega ne vem. Napisala sem ji prva dva singla in odziv je bil dober. Aktualnega Magic sicer ne slišim pogosto na radijskem programu, najbrž bi morala biti pesem v slovenščini. Dekle je obetavno, sta pa njena usoda in kariera odvisni od pametnih odločitev njenih staršev.

Videvamo vas na najrazličnejših družabnih dogodkih. Je tudi to oblika dela, se tam sklepajo posli ali gre le za zabavo?

Gre za zabavo, tam srečam prijatelje, s katerimi se drugače nimamo časa dobiti. Velikokrat gre za premiere ali druge dogodke, ki bi jih tako ali tako obiskala, ker so mi všeč. Pogosto grem tja podpret ljudi, za katere želim, da pridejo in podprejo tudi mene, ko imam kak poseben dogodek. In ne, temu ne sledi vedno zabava do jutranjih ur. Prav tako se ne grem tja zastonj nahranit!

Kako okreva oče, lani je bil hudo poškodovan v tisti strašni balonarski nesreči?

Zelo je nesrečen, ker se nič ne premakne v odprti zadevi z zavarovalnico. Zelo si želi na daljše okrevanje in rehabilitacijo v kakšen dobro opremljen center. Sicer pa so mu rekonstruirali vse, kar je imel polomljeno in poškodovano. Njega je namreč zmečkala košara, povozila ga je čez prsni koš, imel je tudi opekline. Bil je kar medicinski čudež, da je sploh preživel, in to pri 75 letih, še bolj pa, da se mu je uspelo postaviti na noge in da spet hodi. Seveda pa ni enako, kot je bilo. Bolečine so postale stalnica, a jih prenaša s kleno voljo in veseljem do življenja. Če imam v sebi samo odstotek tega Buhovega duha, sem zelo vesela. V balon pa gotovo ne bo šel več.