Noctiferia - tudi death metal je lahko optimističen

V Evropi najbolj priljubljena slovenska metalska skupina predstavlja svoj novi album Pax.

Objavljeno
19. januar 2015 09.36
Noctiferia
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Skupina Noctiferia se je v zadnjih šestnajstih letih dobro uveljavila na evropskih metalskih odrih. Pred kratkim je v zasedbi Gianni Poposki, glas, Igor Nardin, kitare, Mathias Gergeta, bobni, Damjan Tomoski, klaviature, Roman Fileš, kitara, in Uroš Lipovec, baskitara, izdala svoj peti album Pax, ki ga bo v živo predstavila v četrtek, 22. januarja, ob 20. uri v ljubljanskem Kinu Šiška. Njena člana sta spregovorila o nastajanju novega albuma, projektu Metal za metal in uspehih v tujini.

Zakaj ste se odločili album najprej predstaviti na domačih odrih?

Roman Fileš
: Tokrat smo se odločili za drugačno pot kot pri prejšnjih ploš­čah. Ponavadi smo se najprej odpravili v tujino in šele nato nastopili po Sloveniji. Zato smo zdaj sklenili, da izrazimo spoštovanje do domačega občinstva in pokažemo, da lahko tudi skupina našega glasbenega profila igra v skoraj vseh mestih po Sloveniji in večinoma napolni klube. Koncert v Kinu Šiška bo veliki zaključni koncert Noctiferie po našem prvem delu turneje, ki je večinoma potekal po Sloveniji.

Uroš Lipovec: Poleg tega že skoraj desetletje nismo imeli veliko klubskih koncertov po Sloveniji, saj smo večinoma nastopali v tujini, tu pa na večjih odrih. Na domačih klubskih koncertih je bil odziv občinstva presenetljivo dober, tokrat pa se bo naš bend pokazal občinstvu v vsej svoji veličini, kot ga vedno predstavljamo na tujih in večjih odrih. Premierno bomo v celoti zaigrali album in bo to koncert z močno vizualno podporo. Seveda pa bomo v drugem delu izved­li tudi izbor starejših skladb.

Kako je nastajal album s tako optimističnim naslovom?

Roman Fileš
: Album Pax je naš peti studijski album, ki je večinoma nastajal v prostorih, kjer vadimo. Naredili smo tudi zelo kakovostne domače posnetke, ki so bili temelj za snemanje v studiu. Na zvok je močno vplival novi član zasedbe Dame Tomoski, 20-letni Makedonec, ki je prišel v Ljubljano na glasbeno akademijo, kjer študira kompozicijo. Po naključju smo se spoznali po koncertu v Skopju in potem sta skupaj z Igorjem ustvarila glasbo, kar je dalo dodaten zagon bendu.

Posnetke smo poslali na Švedsko na miksanje in mastering, tako kot za prejšnjo ploščo. Le da smo tokrat izbrali drug studio, Fascination Street Studio, kjer sta to delo opravila znana producenta Johan Örnborg in Jens Borgen. Posnetke pošiljamo v tujino na miksanje in mastering zato, da smo bolj konkurenčni bendom na evropskem trgu. K temu pač pripomorejo tudi reference, če se le da, z razvitega evropskega glasbenega trga.

V Sloveniji se žal nihče ne posveča dovolj produkciji metalske glasbe, medtem ko na Švedskem že deset­letja veliko ljudi živi samo od tega. Težimo k najboljši mogoči kakovosti, in če se že vlaga v pesmi, ki nastajajo štiri leta, bi bilo škoda, da se na koncu ne bi vse naredilo, kot je treba.

Ste ena tistih metalskih skupin, ki negujejo družbenokritični pristop.

Uroš Lipovec
: Noctiferia ostajamo družbenokritični bend, ki se dobro zaveda časa in okolja, v katerem živi. Tisti, ki nas poznajo, vedo, da to počnemo že nekaj časa. Mogoče na novi plošči sporočilo ni tako neposredno družbenokritično, saj je celo nekoliko pozitivno obarvano. To napoveduje že sam naslov Pax, kar po latinsko pomeni mir.

Po našem samo z jamranjem in kritiziranjem ne moreš priti do pozitivnega rezultata. Najbolje je, da sam pokažeš, v katero smer je treba iti. Sporočilo albuma je, naj se vsak začne zavedati samega sebe, in ko se bo sam potrudil, da bo dober človek, se bo tudi družba začela spreminjati na bolje. S pesmimi na albumu poskušamo tudi nakazati pozitivno pot iz te krize.

Pripravili ste projekt Metal za metal. Kaj je to?

Roman Fileš
: V Kinu Šiška ne bo le koncert, temveč tudi opozorilo na nevzdržne razmere na slovenski glasbeni sceni. Da bi ponudili mogočo pot rešitve, smo pripravili projekt Metal za metal, da poskrbimo sami zase, ker na državo očitno res ne gre računati. V tem času, ko se je glasba v Sloveniji v celoti razvrednotila, smo se odločili, da vse povabimo na koncert gratis, torej vstopnine ne bo. Če ste v krizi in nimate denarja, vas Noctiferia vabi na svoj koncert. Vsak pa bo lahko doniral 10 evrov in skupina mu bo podarila novi album Pax. Noctiferia bo tako zbirala denar, da se bo lahko odpravila na evropsko turnejo. V bistvu gre za test, ali je metalska scena pripravljena podpreti metalski bend oziroma bende.

Ste v tujini najbolj uspešna slovenska metalska skupina. Za to je bilo potrebno veliko dela, denarja ...

Roman Fileš
: Noctiferia je vzorčni primer glasbene skupine, ki že več kot 20 let vlaga veliko svojega časa, znanja in denarja v svoj razvoj. Po 16 letih aktivnega delovanja na evropskem trgu so se nam začela odpirati vrata tudi na nekih drugih območjih, tako da ima skupina veliko perspektivo in velike načrte.

Ko dobiš priložnost, da kaj narediš zunaj svoje države, žal ugotoviš, da ne moreš biti konkurenčen drugim bendom na evropskem trgu, če ne zaradi drugega, zaradi denarja. Doslej smo si še lahko, s pomočjo naših družin, financirali evropske turneje. Ko pa dosežeš raven, ko je za pravi preboj potrebnega še več denarja, je to skoraj nemogoče financirati na enak način. Slovenija pa na žalost nima mehanizmov, da bi nekemu bendu na hitro pomagala.

Imamo tudi izkušnje s tujimi založbami. Ploščo Per Aspera smo izdali pri ameriški založbi Arctic Music Group, Death Culture pa pri francoski založbi Listenable Records, ki sta obe uveljavljeni na trgu. Od njih smo dobili le medijsko podporo pri promociji in distribucijo plošče, nikoli pa kakšnega denarja za stroške turneje.

Vendar so mogoče različne rešitve?

Uroš Lipovec
: Tak pristop je dandanes splošna praksa. Zaradi manjše prodaje albumov si glasbena založba ne more privoščiti, da bi prevzela stroške turneje, vendar države zahodne Evropi znajo poskrbeti, da se glasbene skupine lahko udeležijo turnej. Na turnejah, na katerih smo nastopali tudi mi, smo videli, da so imele predskupine avtobuse, ki jim jih je dala v uporabo njihova država.

Ne gre le za to, da se neka skupina predstavi v tujini, gre tudi za to, da se tako promovira država. Mi, kot uveljavljena skupina na evropskem trgu, ne moremo več konkurenčno nastopati. Zato je za take primere treba najti rešitve, ki bodo v korist tako kulturnim ustvarjalcem kot državi, posredno v obliki promocije in neposredno v povečanem prilivu denarja.