Novo mesto glasbe

Slovenska mesta imajo različne glasbene scene in Novo mesto je tudi imelo svoje. Vpogled vanjo je pripravil Mitja Sočič, ki je o tem napisal knjigo, pripravil razstavo in režiral film. Pregled o zgodovini novomeške popularne glasbe bodo jutri najprej predstavili s premiero dokumentarnega filma v Kulturnem centru Janeza Trdine Novo mesto ob 18. uri, ob 20. uri pa bo glasbeni urednik Dragan Bulič v bližnjem Dolenjskem muzeju odprl razstavo in skupaj z avtorjem celotnega projekta med bralce pospremil še zbornik, ki bo na ogled do 31. decembra.

To je avtorski projekt raziskovanja zgodovine novomeške popularne glasbe in poglobljeno diplomsko delo, v katerem se je Novomeščan Mitja Sočič posvetil popularni glasbi v domačem kraju, ki je zdaj, dobra tri leta pozneje, dobilo tri epiloge - dokumentarni film, razstavo in zbornik. V prvem takem pregledu novomeškega glasbenega značaja so se znašle zasedbe Rudolfovo, Dan D, Moveknowledgement, Društvo mrtvih pesnikov, D' in Ž' Kovači, Bacili ter mnogi drugi, ki so v zadnjih petih desetletjih dajali Novemu mestu lasten utrip.

Foto Jure Matoz

Mitja Sočič je o tem projektu med drugim zapisal, da je »do ozaveščenega spoznanja o smiselnosti raziskovanja popularne glasbe na lokalnem novomeškem prostoru, ki ga predstavljam v obliki razstave, dokumentarnega filma in knjige, zares prišel šele ob sestavljanju povratnega odgovora enemu od intervjuvancev –katerega sem prosil, ali bi ga lahko intervjuval za potrebe dokončanja projekta novo mesto glasbe – ko me je kot predpogoj k pristopu vprašal, kakšen je sploh namen raziskovanja novomeške popularne glasbe, glede na to, da je popularna glasba univerzalna, globalna in segmentirana bolj po obdobjih in žanrih kot po geografskem poreklu, in kaj je pri novomeških glasbenih skupinah tako značilno »novomeškega«, da bi jih bilo vredno obravnavati ločeno od ostalega slovenskega glasbenega prostora.«

Odgovoril mu je, da je »novomeška« glasba nastala na prav določenem geografskem prostoru in mimo tega dejstva ne moremo. Na lokalnem novomeškem prostoru, tako kot na katerem koli drugem lokalnem prostoru na Slovenskem in drugod, so pač bile svojevrstne razmere produkcije, distribucije in potrošnje popularne glasbe, ki so vplivale na popularnoglasbeno (lokalno) življenje. Zapisal je še, da rock, z vsemi svojimi zvrstmi in podzvrstmi v svojem začetnem obdobju šestdesetih, sedemdesetih in celo osemdesetih let prejšnjega stoletja, na področju slovenskega ozemlja še ni »deloval« globalno, ampak v prostoru z nerazvito glasbeno produkcijo.

Ko so glasbene skupine iz slovenskega prostora sprejemale in od začetka predvsem posnemale svoje vzornike, ki so jih slišale preko (tujih) radijskih postaj, vinilnih plošč in kasneje avdiokaset iz praviloma anglo-ameriškega glasbenega sveta, so prav zaradi svojevrstnih lokalno političnih, ideoloških, ekonomskih, gospodarskih, kulturnih ali drugih pogojev izvirno glasbo izvajale posvoje, četudi je v resnici niso nameravale, je še dodal.