Peter Lovšin je s svojimi Španskimi borci, ki so trenutno njegova spremljevalna skupina, pripravil pregled svoje samostojne kariere, ki je v našo zakladnico prinesla številne uspešnice, ki jih je nanizal na svojih desetih albumih. Pri nekaterih skladbah je rezko s kitaro zadonel še Matej Mršnik, pa tudi harmonikar Riki Zadravec. Deseti samostojni album po vrsti, Območje medveda, je predstavil sinoči.
Koncert je začel z novimi skladbami, in sicer s prvo na albumu Preden pade mrak, ki je temačna rockovska pesem o potovanju in vračanju z zanimivim twang kitarskim riffom in soulovskm dodatkom pihal, za katere so poskrbeli Super Action Heroes. Tej je sledil Utrink, nekoliko bolj umirjena romantična pesem o bliskovitosti izgorele ljubezni, pa Junak odpora, biografska zgodba upornika, ki pooseblja uporniškega duha slovenskega naroda, in Na tak način, simpatična ljubezenska balada.
Lovšin je nato prepletal svoje uspešnice s novimi skladbami do samega konca, tako da je vse zaigral. Svoje pa so prispevali tudi gostje, in sicer Big Foot Mama, ki so svojčas bili njegova spremljevalna skupina. Skupaj so zaigrali polnokrvno rockovsko himna žalovanja za mladostjo in obžalovanje številnih napačnih odločitev Ti lahko. Z vsakimi gosti je Lovšin odpel po dve skladbi, in sicer poleg ene z novega albuma, še kakšno. Z Big Foot Mama je to bila drveča hedonistična Najboljši par.
Drugi gostje večera so bili mladi in nabriti Prismojeni profesorji bluesa, ki so za nov album prispevali skladbo Na dobri poti, ki je ZZ Topovsko boogie drvenje mladeničev in izvrstnega Petra Lovšina, ki jim sledi brez težav. Druga skupna skladba je bila posvečena samemu GOSPODARJU rock'n'rolla, nedavno preminulemu Chucku Berryju. Izvedli so peklensko različico skladbe Johnny B. Goode, z Lovšinovo dodatno kitico. To je bil tako poživljen nastop, da je dvignil dvorano na noge od navdušenja, nekatere pa nas je zaskrbelo, da če se bo tako nadaljevalo, bo Lovšina na odru še pobralo. Glede nato, da so tudi na koncertu snemali za dokumentarec o Petru Lovšinu, bodo ta posnetek pač v celoti morali vključiti v film, če bodo želel predstaviti to rock'n'roll žvau, ki živi v priletnem gospodu z Kodeljevega, znanemu kot Peter Lovšin.

Peter Lovšin je sinoči pripravil kar triurni koncert.
Foto Jože Suhadolnik
In ravno nastopi z gostujočimi zasedbami so delovali najbolj kompaktno, tako da je pri drugih pesmih nekako prevladoval nekoliko preveč festivalsko-šlagerski pristop, k sreči brez belcanta in s poudarjenim punkcantom.
Ker je Peter Lovšin s Pankrti neizmerno vplival na smeri razvoja slovenskega in jugoslovanskega rock'n'rolla, jih je povabil v studio, da so posneli pogled na svojo domovino. Tako je nastala pesem (To ni več) Slovenija, punkoidna manifestativna himna politično angažiranega pristopa, v preverjenem pankrtskem duhu z besedilom Grege Tomca. Kot drugo skladbo pa so Pankrti zaigrali Ostan rajš pr men, ki je niso v živo igrali kar nekaj desetletij, je pojasnil Lovšin. Pankrti pa se tudi pripravljajo, da bodo proslavili svojo 40-letnico delovanja oktobra v dvorani Stožice.
Tako se je tempo počasi stopnjeval do zadnjih dveh skladb uradnega dela koncerta Čist nor in Hiša nasprot sonca, ko je dobesedno vstala, rajala in pela cela dvorana, kar se je končalo s skandiranjem.
Po dveh dodatkih se je evforično končal večer nekdanjega punkerja, ki se je zviral v telovadnici gimnazije Moste in nikakor ni mogel predvideti, da bo kdaj stal na glavnem odru našega najprestižnejšega kulturnega hrama in to po 40 letih intenzivne in pledne glasbene kariere.
Peter Lovšin je čist nor in, pazi se Slovenija, gre naprej!!!













