Ocenjujemo: Lana Trotovšek in Maria Canyigueral

Nepozabno igranje glasbenic jemlje dih, njunemu muziciranju sledimo kot najbolj napeti kriminalki.

Objavljeno
08. avgust 2020 08.00
Posodobljeno
08. avgust 2020 08.00
Lana Trotovšek in Maria Canyigueral sta ponudili aristokratsko elegantno, bistroumno, a vselej nevihtno živo izvedbo vseh desetih Beethovnovih sonat za violino in klavir. Foto Andraž Kobe
Ivana Maričić
Ivana Maričić
​Film Toma Stopparda Rosencrantz­ in Guildenstern sta mrtva iz leta 1990 odpre prizor meta kovanca. Ta vsakič pade enako, zato Gary Oldman v vlogi Rosencrantza (ali mogoče Guildensterna, v filmu ni jasno, kdo je kdo) neštetokrat ponovi isto besedo: heads oziroma cifra.In ker v filmu izid meta kovanca nikoli ni tails (mož), je igralec porinjen v neskončno repeticijo zgolj ene besede, ki ima vsakič nov pomen. Smisel besede je spremenjen, ne da bi spremenili besedo. Vsakič novo preobleko nosi ton oziroma način njene izgovarjave.Podobno bi lahko rekli o Beethovnovi glasbi. Motivi, ki gradijo tkivo njegove glasbe, se sprva pojavijo ...
Celoten članek lahko preberete po ogledu videa.

Predvajajte video in nadaljujte z branjem članka.

 
Lahko pa postanete naš naročnik in takoj dostopate do vseh vsebin. Naročite se lahko tukaj.