Tiskane izdaje
Rodil se je v Cremoni v družini zdravnika. Študiral je pri znanem teoretiku Marc'Antoniu Ingegneriju. S 15 leti je napisal prvo kompozicijo. Okoli leta 1590 je postal instrumentalist na dvoru v Mantovi, od leta 1602 je bil tam dvorni glasbeni direktor. Jeseni 1613 je dobil eno najuglednejših glasbenih nalog v tedanji Italiji, mesto glasbenega direktorja in dirigenta v stolnici sv. Marka v Benetkah.
Claudio Monteverdi. Foto: Wikipedia
Njegov slogovni razvoj je viden v osmih knjigah madrigalov (1587–1638). V ustvarjanju najprej prevladuje še tradicionalna polifonija, kasneje so opazne strukturne spremembe, med drugim uvedba recitativa, dramatičnega dialoga in zborovskega refrena, ki poudarjajo vsebino besedila.
Utemeljitelj opere, kakršno poznamo danes
Bil je utemeljitelj italijanske baročne opere in sploh opere kot umetnostne zvrsti, kakor jo pojmujemo danes. Vokalno in instrumentalno je poudarjal besedilo in jasno naslikal značaje ter čustva glavnih oseb. Njegova pomembnejša dela so opere Orfej (1607), Odisejeva vrnitev v domovino (1641) in Kronanje Popeje (1642) ter devet knjig madrigalov. Znane so tudi njegove Večernice, posvečene devici Mariji (Vespro della Beata Vergine), ki veljajo za eno najlepših sakralnih del. Pisal je tudi kantate in maše. Vplival je na mnoge skladatelje, od Henryja Purcella do Georga Friedricha Haendla.
Opero Orfej, ki velja za najstarejše operno delo, ki ga izvajajo še danes – iz starejšega časa je ohranjena le opera Euridice Jacopa Perija iz leta 1600 – je komponiral, ko je bil še v službi na dvoru vojvode Gonzage v Mantovi. Orfeja je sicer označil kot glasbeno pripoved ali pravljico v petih dejanjih in s prologom, vendar je libretist Alessandro Striggio idilično italijansko zgodnjebaročno alegorijo prestavil v mračno okolje ter ji dodal tragični zaplet, ljubezenski par pa združil šele v dodani apoteozi.
V Sloveniji so Orfeja leta 2012 kot prvi uprizorili študenti ljubljanskih umetniških akademij, lani pa so v Mariboru uprizorili tudi njegovo Kronanje Popeje.
