Tiskane izdaje
V okviru projekta 20za20 je ljubljanska osnovna šola Ledina že petdeseta po vrsti, ki je s pomočjo donatorja – zveze ŠKIS prejela set bobnov s činelami, elektro-akustično kitaro in cajon. To se je zgodilo natanko dve leti in pol zatem, ko je Marko Soršak - Soki prvič prestopil osnovnošolski prag z novimi inštrumenti.
Tako bodo učencem, ki pod taktirko izjemne Dalile Beus že sedaj pobirajo najžlahtnejša priznanja na glasbenih tekmovanjih, odprli tudi vrata do ansambelske igre. Na tokratni jubilejni, petdeseti podaritvi inštrumentov je z otroškim pevskim zborom te šole pod njenim vodstvom zapela še učiteljičina hči Eva Beus, pevka zasedbe Tabu.
Spodbuda Terminatorja
Marko Soršak - Soki rad podarja inštrumente otrokom, ker meni, da se je z glasbo pomembno ukvarjati že zgodaj. Nekoč je sanjal o desetih obdarjenih šolah, danes, ko jih je obdaril že petdeset, pa ne dvomi, da bo prišel do številke sto. Bobni so bili prvi inštrument, ki ga je igral. K temu ga je pognal Arnold Schwarzenegger v filmu Terminator 2 oziroma glasba iz tega filma, predvsem skladba You Could Be Mine skupine Guns N' Roses. »S šolo smo šli v kino. Zavrteli so spot, ki se začne z bobnarskim uvodom ... Teh pet sekund je spremenilo moje življenje.«
Soki sicer nima uradne glasbene izobrazbe. »Leta 1991 sem vstopil v glasbeno šolo za nekaj mesecev in jo zapustil iz neznanih razlogov. Učenje sem nadaljeval na številnih zasebnih učnih urah. Odrekel sem se veliko študentskim žurkam in drugim zabavam ter vadil v kleti.« Nikoli pa si ni želel biti pevec ali glasbenik v skupini. Treba je zapisati, da se v rockovskih skupinah radi pošalijo in rečejo, da je skupina sestavljena iz glasbenikov in bobnarja. Do tistega udarca v pesmi You Could Be Mine mu glasba ni pomenila nič posebnega. Poslušal jo je le na MM2, znameniti avstrijski radijski postaji, ki je takrat imela odlično glasbeno programsko shemo.
Po njegovem mnenju je najbolje, da se z glasbo začne zgodaj in na dovolj dobrem inštrumentu, poleg tega je zelo zaželena strokovna pomoč. Končni rezultat je posledica primernega razmerja med talentom, voljo, vloženim časom in okoliščinami, ki te obdajajo. »Zelo pomembno je imeti vzornike. Zdi se mi, da jih ima sedanja mladina precej manj, kot smo jih imeli mi, oziroma jih je verjetno danes še preveč in je težko najti pravega. Moj bobnarski vzornik je bil Lars Ulrich iz Metallice. Kasneje sem odkril še enega prav posebnega bobnarja, Johna Bonhama iz skupine Led Zeppelin, ki je bil velik Ulrichov vzornik. Ena mojih največjih želja je, da bi kdaj srečal Ulricha.«
Ko je japonskemu podjetju, ki izdeluje bobne Tama in kitare Ibanez, predstavil projekt 20za20 kot primer dobre prakse, so bili navdušeni. Soki je namreč njihov predstavnik, tako kot Lars Ulrich. Ob stoti podelitvi inštrumentov so napovedali obisk v Sloveniji, mogoče bo utegnil priti še Ulrich.
OŠ Ledina je petdeseta obdarjena šola v okviru projekta Marka Soršaka Sokija 20za20.
Foto Nika Nemanič
Soršak pravi, da je vidno v zadregi, ko ga sprašujejo, kako je prišel na idejo, da bi obdaroval osnovne šole z različnimi inštrumenti. »Vedno se mi nekako zatakne, ko me to vprašajo, in ne vem natančno, kaj bi rekel. Skušal sem pogledati skozi sebe, kaj vse se je meni uresničilo, ko sem si želel igrati bobne. In to bi rad posredoval naprej. Kot otroka so me prepričevali, da od glasbe ne bo kruha, zdaj pa vidim, v kakšni zmoti so bili.«
V teh modernih, hitrih časih je pomembno, da zgodaj začnemo nekaj ustvarjati, ali je to hobi ali kaj drugega, pravi zagnani bobnar. »Če petnajst let v nekaj vlagaš, to zagotovo nekoč lahko unovčiš. Ko nekdo konča fakulteto z diplomo, nima pa nobenega ozadja, se bo težko znašel. Od tod prihaja moja ideja. Otrokom ni treba vedeti, zakaj. Kasneje se sami odločijo, ali se v tem vidijo ali ne.«
Preden je prišel v skupino Elvis Jackson, je imel kar nekaj skupin. »Prvi koncert, ki sem ga obiskal, je bil nastop Nirvane v ljubljanski Hali Tivoli februarja 1994. Pred nekaj dnevi pa je minilo ravno desetletje, odkar sem pri skupini Elvis Jackson. Vedno sem si želel iz mariborskega okolja in to mi je uspelo.« Ker so Elvis Jackson ena naših najbolj simpatično trčenih skupin, je tudi sam moral biti po svoje tak, da se je ujel z drugimi člani. Temu z nasmehom potrdi. Nadgradnja take »trčenosti« je gotovo tudi njegov projekt 20za20.
Inštrumente podarja na podlagi želja šol, ki jih te sporočijo prek njegove spletne strani. Seveda pa je izbor odvisen od denarja. Včasih so nekatere šole preskromne. »Veliko dela imam z donatorji, z ustvarjanjem zgodb. Moram organizirati dogodek, prek katerega zbiram sredstva. Eden najbolj uspešnih je bilo kegljanje z zvezdniki, takrat smo zbrali denar za deset šol.« Nekateri glasbeniki radi sodelujejo pri tovrstni promociji. Ni pomembno, koliko kdo da, temveč gre za podporo širše skupnosti.
Na osnovnih šolah, ki jim podarijo inštrumente, so otroci zelo presenečeni. Šele čez nekaj mesecev izvedo od učiteljic, kdo igra kateri inštrument in kako je pri tem zagnan. Učitelji so presenečeni nad velikim odzivom učencev. Učinki so zelo pozitivni, ne le zato, ker so otroci veseli, temveč se tako začnejo učiti skupinskega dela, skupnega ustvarjanja, pa še telefona takrat nimajo v rokah. Za nastop morajo veliko vaditi, zato je njihova pozornost usmerjena na glasbila.
»To pa tudi pomeni, da se morajo več učiti, ker jim primanjkuje časa. Glasba je sprostitveni hobi in ta čas preživijo zelo kakovostno,« z nasmehom doda Marko Soršak - Soki.
