Tiskane izdaje
Ženska bo letos rdeča programska nit Festivala Maribor. Seveda ne v ekskluzivnem in izključujočem pomenu, kot poudarjajo organizatorji, vsakršna, tudi pozitivna diskriminacija ne koristi niti umetnosti niti umetniku, gre le za ohlapno izhodišče, kot ga je začrtal umetniški direktor Richard Tognetti.
Kljub temu bo besedah direktorice festivala Brigite Pavlič velja opozoriti na nekatere zaplete in zadrege na tem področju. Dunajska filharmonija je denimo medse sprejela prvo žensko šele leta 1997, razvpita je tudi afera s Karajanovo klarinetistko Sabine Mayer, ki so jo glasbeniki Berlinske filharmonije zavrnili, ker je ženska.
Še bolj zapostavljena se zdi vloga ženske kot skladateljice. Skladanje je moška zadeva, je menil že Richard Strauss in številni drugi pred in za njim, to pa je povezano s pomanjkljivimi možnostmi izobraževanja, ustvarjanja in poustvarjanja.
Hipnotična, poetična, navdihujoča in zastrašujoča
Tudi zato bo na današnjem uvodnem večeru na sporedu suita Émilie finske skladateljice Kaije Saariaho, ki je ena najzanimivejših in najbolj cenjenih in izvajanih sodobnih skladateljic in slovi po svojem razkrivanju kompleksnih notranjih svetov. Odkrivanju in razkrivanju ženske in ženskega bo posvečen tudi osrednji multimedijski festivalski dogodek z naslovom Ženska, ki je s svojevrstnim prepletanjem glasbe, gledališča, likovne umetnosti in filma prav tako eden zaščitnih znakov festivala.
Kot avtorica ga podpisuje violinistka Satu Vänskä, ob sodelovanju obširnega festivalskega korpusa pa se ji pridružujeta režiser Matjaž Latin in Aljaž Zupančič v vlogi dramaturga. V skladu z osrednjo temo festivala tokrat nastopata dve domači skladateljici, Nina Šenk in Nana Forte, prav tako bomo za dirigentskim pultom videli Taro Simončič. Nana Forte bo predstavila svoje novo delo Ona, medtem ko bomo od Nine Šenk slišali Chant za godalni orkester.
Nič manj zvezdniški ne bo nastop igralke, pevke in kabaretistke Meow Meow, avstralska diva je denimo sodelovala z imeni, kot so Pina Bausch, David Bowie in Mihail Barišnikov, in predstavlja edinstveno blagovno znamko oziroma tako imenovani kabaret kamikaze, predstavo, ki je hkrati »hipnotična, poetična, navdihujoča in zastrašujoča«.
Poleg nje velja omeniti sopranistko Karen Vourc’h ter pianistki Jasminko Stančul in Polino Leschenko. Sicer pa bo letošnji festival obsegal deset koncertov, zasnovanih v tipični neortodoksni maniri Richarda Tognettija. Tudi tokrat bo šlo za preplet različnih glasbenih zvrsti, žanrov in ustvarjalskih pristopov, tradicionalno pisan je tudi nabor izvajalcev, orkester Festivala Maribor bodo sestavljali izbrani člani Slovenske filharmonije, Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Avstralskega komornega orkestra, graške, zagrebške in beograjske filharmonije, filharmonije iz Duisburga in ne nazadnje Simfoničnega orkestra SNG Maribor, med dirigenti pa omenimo Marka Letonjo.
Virtuoz na arabski lutnji
Med drugim bodo na sporedu Vivaldijevi Štirje letni časi, Tognettijeva izvedba tega največkrat zaigranega in najbolje prodajanega klasičnega hita vseh časov pa nam bo po besedah Pavličeve odprla nova, še neznana obzorja. Navsezadnje zato, ker bo na tem koncertu nastopil Joseph Tawadros, avstralski oudist egipčanskega rodu, ki velja za enega največjih virtuozov na arabski lutnji.
Njegov nastop bo prelomen še zaradi enega dogodka, Tawadros bo namreč jutri s samostojnim koncertom krstil minoritsko cerkev, ki jo bodo po dolgoletnem obnavljanju končno odprli, s tem pa Maribor dobiva še eno prizorišče za kulturne prireditve.
Kot vselej bo festival veliko pozornost namenil slovenski glasbeni ustvarjalnosti, med drugimi bodo nastopili organist Tomaž Sevšek, čelist Jaka Stadler, sopranistka Nika Gorič, pianista Jaka in Ilonka Pucihar, prav tako ženski del zbora APZ Maribor pod vodstvom Tadeje Vulc. Med festivalskimi mednarodnimi sodelovanji je spet aktivna koprodukcija z Musikabende Graz, v okviru katere bo Festival Maribor gostoval v Avstriji.
V sklopu festivala bo tudi predstavitev knjige o basistu Ladku Korošcu. Avtor Marko Košir bo predstavil življenje in delo tega pevca, s poudarkom na njegovem delovanju v Mariboru, kjer je v svoji dolgi in bogati karieri nastopil več kot 150-krat.
Festival Maribor se je v zadnjem desetletju profiliral kot eden najzanimivejših in inventivnih festivalov pri nas, kar so z izjemnimi kritikami pospremili tudi tuji mediji, vendar Pavličeva napoveduje, da gre najbrž za zadnjo izdajo festivala v podobi, kot smo jo poznali. V primerjavi z leti 2008–2012 se je namreč proračun zmanjšal kar za tri četrtine. Letošnji bo stal 280.000 evrov, večino denarja so prispevali mariborska občina ter sponzorji in donatorji, medtem ko je ministrstvu za kulturo uspelo zagotoviti le pet odstotkov potrebne vsote.
Kakšen, če sploh, bo Festival Maribor v prihodnje, je težko napovedati, kot je dejala direktorica, pa zagotovo ne bo več mogoče pritegniti vrhunskih glasbenikov, še manj bo mogoče vztrajati skoraj izključno pri lastni produkciji. Očitno se pri nas še najbolj splača čisti uvoz prireditev, s tem je najmanj sitnosti in stroškov, avtorski projekti in s tem izvirna ustvarjalnosti pa tako in tako nikogar ne zanimajo.
