Oto, slovenski »the voice«

Oto Pestner: Koncertna večera ob šestdesetletnici pevca, kot ga pri nas dolgo ni bilo in ga še dolgo ne bo.

Objavljeno
03. december 2015 11.16
Katja Humar
Katja Humar

Za seboj ima bogato glasbeno­ pot: od prvih slovenskih popevk,­ narodno-zabavnih skladb do ritmov jazza in gospel energije New Swing Quarteta.

Oto Pestner letos praznuje okrogli jubilej in je že 45 let na slovenski glasbeni sceni. Kakšno je njegovo mesto in kaj je prinesel slovenski glasbi, smo vprašali njegove kolege, glasbene spremljevalce in poznavalce.

Uroš Perič, pianist, vokalist

Oto Pestner je alfa in omega glasbe. Podal se je v različne glasbene vode in bil povsod zelo uspešen. Ne vem, zakaj se ni nikoli prebil v tujino, kjer bi se lahko posvetil prav tisti glasbi, ki jo ima najraje. Ustvaril je zelo lepe popevke in tudi v slovenski narodno-zabavni glasbi pustil pečat, čeprav menim, da so mu najbolj pisani na kožo soul, jazz in gospel.

Matej Krajnc, pisatelj, pesnik in publicist

Oto je človek, s katerim se lahko kadarkoli pogovarjam o 98. poskusu snemanja basovske linije komada Day Tripper ali barvi tona trobente Louisa Armstronga v 27. sekundi prvega korusa v pesmi Dippermouth Blues, ne da bi komu od naju postalo dolgčas. Kot pevec je postavil še vedno nepresežene vokalne standarde, in to že kot petnajstletnik, brez celostnega poznavanja pravil, ki veljajo na sceni.

Kot pevec, aranžer in komponist je približal slovenskemu poslušalcu zgodovino svetovne popularne glasbe. Učil se je od največjih mojstrov in med drugim dokazal, da se pri nas jazz, blues in gospel lahko pojejo tudi v nepolomljeni angleščini. Bil je prvi tako imenovani popevkar, ki je začel metodično razmišljati o mediju albuma kot umetniške celote, ne zgolj zbirke posnetkov. Na sceni se nikoli ni počutil ogroženega in je svoje znanje brez strahu in sumničavosti delil naprej.

Ivan Sivec, pisatelj in tekstopisec

Z njim sem sodeloval pri ustvarjanju ene najbolj znanih pesmi. Oto je napisal glasbo, jaz besedilo in produkt tega dela je bila skladba Ciganska kri. Pomembno je, da skozi glasbo ljudem sporočiš tisto, kar v resnici si. Oto je klasični pevec, s svojim glasom obvladuje vse glasbene smeri, od soul glasbe do slovenske popevke. Poleg tega, da je dober glasbenik, je tudi zelo odprt, dobrodušen in prijazen človek. Presenečen sem, da se ne more z glasbo dostojno preživljati. Če se eden najboljših glasbenikov ne more preživljati izključno z glasbo, je nekaj hudo narobe s celotno glasbeno sceno.

Dušan Velkaverh, tekstopisec

Oto je veliki tenor slovenske popevke druge polovice 20. stoletja. Po naravi glasu je junaški tenor, lahko bi pel tudi opere. Ker ga poznam od malih nog, vem, da je bila njegova največja ljubezen gospel. Neverjetno je, da je danes star šestdeset let. Spomnim se njegovega prvega snemanja, ko je kot mlad fant stopil v studio štirinajst RTV Slovenija, da bi posnel pesem za Slovensko popevko. Takrat je snemanje potekalo po dveh kanalih, najprej je orkester pripravil glasbeno osnovo, nato smo na drugem kanalu posneli še vokal. Navadno je snemanje vokala potekalo več ur, posnetke so rezali, lepili itd. Ko je v studio prispel Oto, so pesem posneli že v poskusnem posnetku, ničesar ni bilo treba popravljati. Takrat se je pokazalo, da je genialni glasbenik, ki je vedno stoodstotno pripravljen, pravi profesionalec. To, kar je takrat zapel prvič, na posnetkih poslušamo še danes.

Primož Grašič, Big Band RTV Slovenija

Oto je eden izmed pevcev, ki se rodijo samo na nekaj let. Takega v Sloveniji dolgo nismo imeli in ga še dolgo ne bomo. Kamorkoli ga postaviš, bo dobro zapel. Vsak se mora preživljati po najboljših močeh, a on ima srečo, da ima talent za vse. Je velik entuziast, zaljubljen je v glasbo in v vse, kar počne.

Tomaž Kozlevčar, vokalist, ­pianist, skladatelj in zborovodja

Oto je slovenski »the voice«. V Slovenijo je prinesel desetine nepozabnih izvedb slovenskih zimzelenčkov in z zasedbo New Swing Quartet vključil Slovenijo in Evropo v živ proces razvoja ameriške gospel glasbe. Najbolje mu pristoji gospel, ker njegov pevski genij poseduje vse potrebne sposobnosti, obseg, kolorit, neizprosen ritem ter kreativnost z obilico improvizacije, ki jo zahtevata ustvarjanje in soustvarjanje te glasbe. Kot glasbenik je kot maček. Od koderkoli bo skočil, bo vedno priletel na noge. Kot človek pa je večni otrok.

Zbrala Katja Humar