Perpetuum Jazzile grammyju naproti

Danes bo Wayne Halper, ameriški glasbeni odvetnik in član organizacije Grammy, zasedbo Perpetuum Jazzile predlagal za nominacijo za glasbeno nagrado grammy v štirih kategorijah: za skladbo leta (pesem Both Sides Now), najboljšo izvedbo med pop skupinami (Les Fleurs, ki jo izvajajo z The Swingle Singers), najboljši a cappella aranžma (Both ­Sides Now) in najboljšo zborovsko izvedbo (Both Sides Now). Vse pesmi so objavljene na zadnjem albumu. S simpatičnim ljubiteljem in prijateljem našega vokalnega orkestra smo se pogovarjali o možnostih za svetovni uspeh.

Kako sodelujete z zasedbo Perpetuum Jazzile v Združenih državah Amerike?

Že petintrideset let sem odvetnik v zabaviščni industriji, doslej sem sodeloval s številnimi glasbenimi založbami, med drugim tudi z Dreamworks Records in Capitol Records, ki so zdaj pri korporaciji EMI. Perpetuum Jazzile so me našli pred osmimi leti, ko so imeli pred sabo nekaj pogodb in se je bilo treba pogajati. Sčasoma smo postali dobri prijatelji. Po prvih sodelovanjih sem prišel pogledat njihov nastop na Bledu, zanje delam od marca 2010.

Moj uradni naziv je globalni vodja pravnih zadev in razvoja poslov, kar v resnici pomeni, da delam vse, za kar me stranke prosijo. Še posebej v glasbenem poslu je pomembno, koga poznaš in kako lahko povezuješ ljudi. Zato jim skušam pomagati tako s pogodbami kot pri sklepanju poslov in navezovanju stikov ter licenciranju njihove glasbe in notnih zapisov. Še najmanj sem jim v pomoč tu, v Sloveniji.

Kako je bilo, ko ste jih prvič videli in slišali?

Na podlagi mojih dolgoletnih izkušenj v glasbenem poslu sem vedel, da bom lahko z njimi tehtneje sodeloval le, če jih bom tudi videl in slišal v živo. Posneta glasba je sicer dober nadomestek, vendar je le v živem nastopu prava glasba.

Ko sem jih videl, sem se zaljubil vanje. Bili so nekaj, česar še nisem ne videl, ne slišal, ne čutil. Pošteno so mi pognali kri po žilah! Takrat sem vedel, da si želim tesneje sodelovati z njimi, saj so bili tako drugačni od vseh, s katerimi sem sodeloval v ZDA.

Lahko bi delali s svetovno znanimi glasbeniki, zakaj ste se odločili ravno za slovensko zasedbo?

Raje bi rekel, da smo izbrali drug drugega in da si zaupamo. Trenutno nimam veliko strank predvsem zato, ker z vsako res tesno sodelujem. Ta hip zastopam trideset izvajalcev in sem jim neprestano na voljo. Ne morem prešteti vseh pogovorov, ki sem jih imel ob štirih zjutraj z menedžerjem zasedbe Perpetuum Jazzile Boštjanom Usenikom zaradi sedemurne časovne razlike. Včasih smo si ljudje usojeni in tako je bilo tudi tokrat.

Zasedba Perpetuum Jazzile se pripravlja na naslednji korak s programom Le Spectacle. Lahko postanejo svetovne glasbene zvezde?

Seveda lahko! Vprašanje pa je, kot vedno, kako priti tja. Dovolj je, da se zgodi nekaj posebnega. V nepredvidljivem glasbenem poslu je vse možno. Če ne bi verjel v to, ne bi tako navdušeno sodeloval z njimi.

In kaj morajo za to narediti?

Če bi to vedel, ne bi bil tu, v Ljubljani, in bi jim po telefonu povedal, naredite to in to. To ni znanost, to je umetnost, ki se vsak dan spreminja. Glasba je čustvena, razpoloženjska. Vsak glasbenik skuša pritegniti in ohraniti raznovrstna čustva poslušalstva. To je zelo težko, kajti pozornost ljudi je kratkotrajna, pričakujejo takojšnjo zadovoljitev. Perpetuum Jazzile mora zadržati pozornost poslušalstva dlje kot eno pesem.

Glasbena nagrada grammy je ­najprestižnejša na tem področju. Zakaj?

To je ena redkih nagrad, ki ni podeljena na podlagi glasov oboževalcev, temveč na podlagi glasov profesionalcev v glasbenem poslu. Da dobiš pravico do glasovanja, se moraš pojaviti na petih ploščah. To niso direktorji ali vodje marketinga glasbenih založb, temveč ljudje, ki so tako ali drugače sodelovali pri nastanku zvočnega zapisa.

Sem član z glasovalno pravico, ker sem svojčas pisal o pravicah za kopiranje pesmi na ovitkih vinilnih albumov ali knjižicah za cedeje. Nagrada grammy je pomembna, ker ne temelji na količini prodaje, temveč na tem, kako cenjena je ustvarjalnost, umetniškost neke glasbe in glasbenikov.

Ste vso kariero v glasbenem poslu?

Da. Ko sem leta 1979 končal študij prava, sem najprej delal pri glasbenem odvetniku. Prvi dan, ko sem prišel v službo, je bil moja stranka Bruce Springsteen, kar sploh ni bilo slabo. Rick James, Tina Murray in Grace Jones so tudi bili med mojimi prvimi strankami. Ko sem začel in sem se tudi družil s temi glasbeniki, je bilo noro. Vseh zgodb niti ne smem povedati. To je bil bizaren in krasen čas, ko smo bingljali v znameniti newyorški diskoteki Studio 54, pet noči na teden z vsem, kar gre zraven. Hvala bogu, da sem to preživel. Sem veteran – vse sem videl in vse počel.

Ko so mi ponudili zastopanje vodilnih izvajalcev countryja, sem se preselili v Nashville. Zastopal sem skupino Oak Ridge Boys, nato pa največjega country zvezdnika Gartha Brooksa. Ko sva začela sodelovati, je prodal petdeset tisoč izvodov albumov, ko sva se razšla, je prodal 88 milijonov izvodov albumov. Postavljajo ga ob bok največjim, kot so Elvis Presley, The Beatles in Michael Jackson. Garthu se lahko zahvalim, da sem lahko kupil hišo in izšolal otroke. Je gotovo eden najprijaznejših ljudi, kar jih poznam, pameten, izšolan marketingar, ki natančno ve, kaj je treba narediti.