Tiskane izdaje
Že leto in pol ste umetniški vodja Perpetuum Jazzile. Kaj se je bistveno spremenilo od takrat, preden ste jih začeli voditi?
Zdaj so veliko boljši. (Smeh.)
Zakaj?
V ustvarjalni proces Perpetuum Jazzile smo vključili več članov, saj skupina premore veliko različnih talentov in sem želel čim več ljudem dati priložnost, da se ustvarjalno izrazijo. Njihovi predlogi so lahko zanimiva osnova za nadgradnjo.
Ko je skupino vodil Tomaž Kozlevčar, je aranžmaje delal le on, zdaj pa to poleg mene počnejo še nekateri zunaj skupine in trije iz skupine. Tak prispevek se mi zdi zelo pomemben. Glede na to, da sem Šved, torej prihajam od zunaj, je pomembno, da takšen umetniški prispevek pride tudi iz skupine. Jaz usklajujem te dejavnosti, kar pa ne pomeni, da prispevam vse ideje.
To je skupinsko delo.
To je res, vendar so končne odločitve moje. Tako sodelovanje je pomembno za oblikovanje skupinske identitete, duše skupine ... Želim jim pomagati oblikovati lastno identiteto. To je bolj filozofski pristop.
Gotovo sprva niste vedeli, kako bo teklo vaše sodelovanje.
Vem, kaj je vokalna glasba ...
Vendar je skupina zelo velika.
Res je. Razvil sem način skupnega ustvarjalnega razmišljanja in ustvarjalnega vodenja. Na različnih skupinskih razmišljanjih lahko vsak poda dobro idejo, vendar je ne zna vsak pretehtati z vseh plati. Treba je dejansko prepoznati različne sposobnosti, ki jih premorejo člani skupine.
Kako pogosto pridete v Ljubljano?
Vse pogosteje. Sprva sem prihajal za en teden na mesec, potem vsak tretji teden ... Pred koncertom Vokal Xtravaganzza sem tu že dva tedna. Vse bolj in bolj sem vpleten v delovanje skupine.
In kako to vpliva na vaše osebno življenje?
Oba otroka sta se že odselila, sicer malo bolj zgodaj, kakor sem pričakoval, moj odnos z ženo pa ostaja nespremenjen.
Perpetuum Jazzile ima vse več koncertov v tujini. Kmalu bosta sledili turneji po Nemčiji in ZDA.
Nemška turneja je v resnici precej velika, pri njej sodelujejo tudi velika podjetja. Tudi sam sem s svojo skupino že imel turnejo po Nemčiji in treba je povedati, da se je tam zelo težko uveljaviti, če prihajaš od drugod. Vendar Perpetuum Jazzile očitno imajo to sposobnost. Imeli smo že nekaj nastopov v velikih in odmevnih televizijskih oddajah, kar je že samo po sebi velik uspeh. Na turneji bomo poleg mednarodnega repertoarja seveda prepevali tudi slovenske pesmi. Tudi zame je pomembno, da poudarimo slovenske korenine. Del programa bomo predstavili na Vokalu Xtravaganzza. Imamo nekaj izjemnih solistov. Občinstvu bomo všeč.
Kako sprejemajo njihovo petje v različnih državah?
Sam sem prej vodil vokalno zasedbo The Real Group v Stockholmu, kjer imamo nekaj najboljših vokalnih skupin na svetu. Perpetuum Jazzile so bili vedno zelo zelo dobro sprejeti. Ob tem je treba poudariti, da je občinstvo, ki pride poslušat vokalne skupine, eno najbolj zahtevnih in kritičnih na svetu. Perpetuum Jazzile imajo posebno sposobnost: občinstvo tako močno pritegnejo, da ima to občutek, da pozna vsakega člana posebej.
Koliko slovenskih pesmi bo na programu na teh koncertih?
Mislim, da bomo izvedli tri ali štiri slovenske pesmi. Pojemo tudi eno v hrvaščini, Nemci pa bodo to pesem zaznali pač kot nekaj balkanskega ...
Zakaj so Perpetuum Jazzile zanimivi za tuje občinstvo?
O tem imam posebno teorijo. Vsak ve, kaj je pevski zbor, ne ve pa vsak, kakšna naj bi bila popularna glasba v takem zboru. Perpetuum Jazzile so po svoje osmislili izvajanje popularne glasbe in dejansko ne zvenijo niti se ne obnašajo kot klasičen pevski zbor, ker to niso.
Mogoče res niso prvi, ki so to počeli, so pa bili prva taka skupina, ki se je odmevno predstavila na youtubu. Bili so resnično, resnično zviti in bistri. In kar je prav tako pomembno, oni znajo to izvesti v živo tako na odru kot na televiziji. Seveda brez playbacka, kar je večina nastopov na televiziji. Mi to počnemo zares. Slovenci to zmoremo. (smeh)
Nekateri aranžmaji, ki jih je za Perpetuum Jazzile naredil prejšnji umetniški vodja Tomaž Kozlevčar, še posebno Africa, so celo boljši kot izvirnik. Še sodelujete z njim?
Ne. Menim, da ima zdaj drugo delo. Ko sva se srečala, sem ga vprašal, ali bi kaj naredil, pa se je nasmehnil in dejal – mogoče ... Vrata so zanj odprta.
Zadnjih nekaj let je Perpetuum Jazzile razvil program, ki je po mojem mnenju preveč lahkoten. Menim, da je pripravljen za boljše in zahtevnejše pesmi in aranžmaje.
S tem se strinjam in moram poudariti, da so nekateri moji aranžmaji veliko bolj kompleksni. Tak je recimo Umirem sto puta dnevno. Tega ni preprosto odpeti. Sicer pa bo nekaj teh novih aranžmajev slišati na koncertih Vokal Xtravaganzza. Mogoče so pesmi res večinoma malo populistične, vendar so aranžmaji zelo kompleksni. Verjetno ste mislili bolj na izbor pesmi – menim, da vam bodo nove pesmi všeč.
Letos boste v Cankarjevem domu gostili finsko skupino Rajaton.
In gotovo bo vsem ugajala. To je najbolj kakovostna skupina vokalne glasbe, tako glede vokalne kakovosti kot umetniške integritete. Res so vrhunski.
Je za vokalno skupino petje kot tako premalo?
Treba je občinstvo tudi animirati in zabavati. In Rajaton to zlahka naredijo. So zelo strastni pevci, popolnoma predani glasbi. Včasih lahko petje zveni izumetničeno, nenaravno in neprepričljivo. To se običajno dogaja, ko želi pevec ali pevka na silo narediti vtis, da obvlada določene pevske tehnike. Rajaton obvladajo tehniko, a najbolj pomembna je njihova popolna čustvena predanost glasbi.
Kakšna je prihodnost Perpetuum Jazzile čez leto ali dve?
Po mojem bomo imeli takrat v programu vsaj eno ali dve avtorski pesmi članov skupine. To bo način za bolj osebno in jasno izražanje skupinske pripadnosti in sloga, kar se mi zdi zelo pomembno. Novi zvoki, nove skladbe, nove ideje iz skupine in tudi moje.
