Tiskane izdaje
Plavi orkestar so bili ena prvih sarajevskih punk zasedb, ki se je hitro zlila z gibanjem Novi primitivizem, ki je bil zafrkantski odgovor na ljubljanski Novi kolektivizem, in je poudarjal plehkost lokalne narodnozabavne glasbe, ki so jo cepili na ostrejše rockovske vzorce. Rezultat je bila vrsta izrazito simpatičnih, ciničnih smešnih in na trenutke tudi zelo poglobljenih analiz takratne, predvsem sarajevske, pa tudi širše jugoslovanske družbe, kar se je odrazilo tudi v bratskih zasedbah Elvis J. Kurtović & His Meteors in Zabranjeno pušenje. To so bile vzorčne skupine drugega vala šole sarajevskega rocka, kajti prva so bili Bijelo dugme in Indexi.
53-letni Saša Lošić je tudi ustanovitelj skupine Plavi orkestar. Foto: Jure Eržen/Delo
Očitno vendarle niso postali povsem sladkobni, zato so Plavci sinoči začeli večer s skladbo Revolucija, nato pa je sledil niz sprva predvsem starejših pesmi, ki so večinoma temeljile na perfektnem britanskem popu rocku 60-ih, predvsem zasedbah The Beatles in The Kinks. Seveda pa ni šlo brez elementov lokalne folklore, ki je tako značilna za sarajevski rock.
Pri večini pesmi je občinstvo zvesto odpelo svoje dele pesmi, tako kot je pričakovati na tovrstnem rockovskem ritualu. Med drugim so tako izvedli skladbo Kad ti ljubav ime prozove, ki naj bi bil po anketah njihova najbolj popularna pesem v Sloveniji. Deležni smo bili tudi posebno strupene pesmi Gujo vrati se, ki je bila prva pesem napisana za zasedbo Plavi orkestar.
Skupina je v svoji karieri imela kar nekaj težav zaradi svojeglavosti in so bili za oblast precej bolj moteči, kot pa je videti na prvi pogled. Kar nekaj pesmi je bilo takrat prepovedanih, med njimi tudi pesem Fa fa fašista, nemoj biti ti. Enako usodo je bila deležna tudi njihova priredba pesmi California Dreamin' ameriške zasedbe The Mamas & The Papas, kateri so nadeli prirejeno besedilo sicer revolucionarne pesmi in je nastala Ljubi se istok i zapad.
Plavi orkestar so navdušili občinstvo. Foto: Bruno Sedevčič
Koncert, ki je bil tudi neposredno prenašan, je imel za dvorano Stožice neverjetno odličen zvok in zanimive odrske vizualije in lučke. Vendar je bila velika pomanjkljivost za občinstvo, da ni bilo tudi zaslonov, kjer bi se bolje videlo dogajanje na odru, kajti občinstvo, ki je sedelo v rdečem krogu dvorane je za bilo za to zelo prikrajšano.
Zasedba je tudi imela posebnega gosta Davida Kotnika, zmagovalca natečaja Bodi zvezda Radia 1, ki je z njimi odpel Good Bye Teens. Za občisntvo pa so ponovili veliko uspešnico njihovega prejšnjega ljubljanskega koncerta pred osmimi leti v Hali Tivoli, ko so skupaj odpeli Dan ljubezni. Koncert so končali z uspešnicami Bolje biti pijan, Sava tiho teče, ki jo je občinstvo osvetlilo le telefoni, Ako su to samo bile laži, Zelene su bile oči te in pa za konec legendarno Suada. Ob njej je Loša ponovil svoje plesne gibe, znane iz videa za to glasbo. In kot je bilo videti, jih še obvlada.
Tako je bil uraden del dveurnega koncerta končan, vendar je sledil pošten dodatek s pesmimi Pijem da je zaboravim, Kad mi kažeš paša ter poslovilno Odlazim.
Plavi orkestar še premorejo simpatično naivnost, s katero so svojčas osvajali, predvsem dekliška srca. Deklice so odrasle, prav tako tudi fantje, vendar so nove generacije sprejele njihovo glasbo, ne le zaradi izjemne sposobnosti tvorbe všečnih melodij, ki jih Loša, kot je videti, zlahka daje od sebe, temveč tudi v vztrajnem razdajanju na odru in izjemno komunikativnem komuniciranju z občinstvom v njemu lastni slovenski bosanščini.
