Tiskane izdaje
Predvčerajšnjim se je v Mill Valleyju v Kaliforniji izteklo življenje Ronnie Gilbert, pevke ameriškega folk kvarteta The Weavers, ki je bil v letih po drugi svetovni vojni zaslužen za renesanso ameriške folk glasbe. Začel je z zastonjskimi koncerti na raznih sindikalnih srečanjih, na vrhuncu priljubljenosti pa postal trn v peti ameriške oblasti.
Gilbertova je za dobro leto dni preživela legendarnega pevca te zasedbe Petra Seegerja, ostala člana kvarteta sta bila Lee Hays, ki je umrl že leta 1981, in Fred Hellerman, ki ostaja njen edini še živeči član.
Skupaj so posneli hite, kot so Goodnight Irene, On Top of Old Smokey, Kisses Sweeter Than Wine, Wimoweh ali If I Had A Hammer, ena najzgodnejših protestnih skladb, usmerjena proti ameriškemu rasizmu in drugim oblikam družbene krivičnosti.
Na McCartheyjevi črni listi
Seeger in Hays sta to pesem napisala leta 1949, kot singel je izšla leto zatem, največjo priljubljenost pa doživela v različici skupine Peter, Paul and Mary leta 1962, že v času, ko je folk glasba osvojila glasbeno prizorišče, vpliv The Weavers pa je segel do glasbenikov tipa Bob Dylan. Leto zatem so ta zimzeleni idealistični napev o kladivu pravice, zvonu svobode in ljubezni med brati in sestrami kolektivno izvedli tudi na pohodu v Washingtonu. Na tistem, na katerem je Martin Luther King izjavil znameniti stavek o sanjah »I have a dram«.
The Weavers so bili kot levo orientirana zasedba v času McCartheyjevega lova na čarovnice v zgodnjih 50. letih pod nadzorom FBI in so naposled pristali na črni listi prepovedanih skupin. Ob tem, da so jim bili nastopi na televizijskih in radijskih postajah ter v številnih koncertnih dvoranah prepovedani, so izgubili tudi založbo in možnost snemanja.
Razšli so se, a kasneje večkrat znova sodelovali. Leta 1955 jim je, denimo, uspelo razprodati nastop v Carnegie Hallu – posnetek tega koncerta je dve leti zatem izdala neodvisna založba Vanguard Records –, leta 1958 pa je Seeger kvartet vendarle dokončno zapustil. Zatem se je na njegovem mestu izmenjalo več pevcev, a se je leta 1964 zasedba dokončno razšla.
Glasba in aktivizem
Gilbertova se je v New Yorku, kjer je bil sedež The Weavers, rodila leta 1926 kot hčerka judovskih emigrantov iz Evrope – mati je bila poljska sindikalna delavka in je hčerko že v starosti desetih let peljala na sindikalno srečanje, oče je bil tovarniški delavec iz Ukrajine –, podobno kot Seeger pa se je tudi sama, ob tem, da je seveda pela in se angažirala tudi kot avtorica glasbe, usmerila v aktivizem.
Na področju političnih vprašanj je kot aktivistka leta 1961 obiskala Kubo tik pred prepovedjo obiskovanja te države Američanom, kot glasbenica z judovskimi koreninami je protestirala proti izraelski okupaciji Palestine, v prekucniškem letu 1968 se je pridružila protestom v Parizu, kot ženska pa velikokrat izpostavljala tudi feministična vprašanja.
Ob solistični glasbeni karieri po izteku zgodbe o The Weavers je delovala tudi kot dramska igralka in psihologinja (izobrazila se je za klinično psihologinjo in terapevtko), zadnje desetletje življenja pa je preživela v zakonski zvezi z Donno Korones, partnerko in menedžerko, s katero sta bili v zvezi dolga desetletja (njen prvi zakon iz 50. let se je končal z ločitvijo). Poročili sta se leta 2004, ko je župan San Francisca Gavin Newsom začasno dovolil poroke istospolno umerjenih partnerjev, prav Koronesova pa je medijem potrdila njeno smrt.
Napisala je tudi avtobiografijo Ronnie Gilbert: A Radical Life in Song (Ronnie Gilbert: Radikalno življenje v glasbi), ki bo jeseni izšla posthumno, njen naslov pa obuja monodramo, v kateri je sicer nastopala dolga leta. Kot članica The Weavers je grammyja za življenjsko delo prejela leta 2006, in sicer v družbi Hellermana, Hays je bil tedaj že pokojni, Seeger pa se podelitve ni mogel udeležiti. Danih ji je bilo 88 let.
