Tiskane izdaje
Imitator Elvisa, modro osvetljen, v modri obleki z bleščicami, poje na majhnem barskem odru. Scena, vredna Davida Lyncha. In zmeden pogled Colina Farrella, kot da bi gledal Lynchev film. Sedi za mizo poleg svojega očeta, ki mu pove zgodbo z naukom, da je premajhen za igro, v katero se je zapletel. In da ima očetove roke, krvave in umazane. Budilka. Jutro.
Velcoro se v bolečinah prebudi na tleh, kjer je bil ustreljen konec prejšnjega dela. Da nima smrtne rane izvemo, ko izusti poglavitno skrb, da je pomočil hlače. Napadalec je namreč uporabil gumijasto strelivo oziroma policijsko, kot ga Velcoro kasneje opiše Bezzeridesovi. Preiskava se nadaljuje.
Vse nezdrave navade
Nadaljuje se tudi tema odnosov med starši in otroki in tako spoznamo Velcorovega očeta. Najprej v sanjski sekvenci, kjer prevzame vlogo Velcorove slabe vesti, nato še v živo, ko ga Velcoro obišče. Zagrenjen starec, ki boleha za rakom in cele dneve presedi pred tevejem in kadi travo, da bi lahko jedel in spal. Sinu uspe nameniti le nekaj nesramnih opazk, o svojih nekdanjih sodelavcih, Rayevih nadrejenih, pa nima slabih besed.
No, nenazadnje serija več kot očitno namiguje, da je tudi Velcoro starejši bil skorumpiran in da je tudi njegov rasizem povzročal težave na delu (oziroma pri odpustitvi, nekako si je moral prislužiti le polovično pokojnino).
Ray je na dobri poti, da tudi zdravstveno sledi očetovim stopinjam, saj mu zdravnik na pregledu omeni, da si človek lahko privošči nekaj nezdravih navad, ne pa vseh.
Dim brez ognja
Velcoro ne želi nadaljevati preiskave, vendar mu nadrejeni, od šefa kriminalistov in šefa policije pa vse do župana, ponovno zabičajo, da hočejo njega na tem primeru. In da naj preiskujejo žrtvine povezave s prostitutkami, ne pa njegovih finančnih poslov, ki jih označijo za »dim brez ognja«.
Na prijateljice noči se osredotoči policist Woodrough (Taylor Kitsch), ki odkrije nekaj sledi, vendar nič konkretnega, medtem ko Velcoro in Bezzeridesova (Rachel McAdams) obiščeta filmski set v mestu, saj je bil umorjeni Caspare producent filma (pomagal je pri dovoljenjih in davčnih olajšavah), limuzina v kateri ga je morilec prevažal naokrog pa je bila najeta za potrebe filma. Najdeta jo gorečo na ulici, medtem ko zamaskirani človek zbeži pred njima skozi priročno barakarsko naselje pod viaduktom obvoznice in prek ceste. Ray Ani reši življenje.
Medtem pa je sam v preiskavi. Kalifornija preiskuje mesto Vinci in ta umor je manj kot vrh ledene gore. Predstavniki mesta Velcoru zatrjujejo, da so v ozadju davki, ki si jih je mesto priborilo v sklopu pobud za razvoj industrije, predstavniki države Bezzeridesovi, da je v ozadju lov na korupcijo, ki se je razpasla v mestu in da naj najprej pridobi dokaze o Rayjevi krivdi. Preiskovalci so celo obiskali njegovo bivšo ženo, ki ga skuša prepričati, da bi se odpovedal deljenemu skrbništvu nad njunim sinom.
Tega seveda ne naredi, temveč se hoče čim prej rešiti iz tega primeža. Kot smo izvedeli v prejšnjem delu, se je župan Vincija svojemu sinu bolj ali manj odrekel, a to pomeni, da fant živi v razkošni vili v Bel Airu, kamor je pokojni Caspare pogosto telefoniral.
Ko ga obiščeta Woodrough in Bezzeridesova, scena smrdi po skrbno vzdrževanem bogatunskem razvratu, kar je pravzaprav tudi njegov posel, saj organizira divje zabave. Kot izvemo kasneje, točno takšne, kot jih je rad obiskoval Caspare.
Mačoti
Velcoro in Bezzeridesova sta polna testosterona in zadovoljna s tem, medtem ko nekdanji kriminalec Frank Semyon (Vince Vaughn) in policist Woodrough skušata z zadnjimi močmi najti svojo moškost, vsak na povsem svoj način.
Semyon je po izginotju celotnega premoženja z umrlim Casparejem finančno uničen in tako na psu, da mu noben ženin trud ne zbudi erekcije.
Dejstvo, da to počne v sklopu »postopka« umetne oploditve ga le še dodatno muči. Preostanek epizode ga tako spremljamo, kako kanalizira Tonyja Soprana, ko se postopoma vrača v nelegalne posle z izsiljevanjem in pretepanjem ter besno iskanje svojih milijonov skozi Casparejevega morilca.
Vmes požre še odhod ključnega investitorja in odkritje trupla enega svojih mož. Woodroughove težave z ženskami so bile izpostavljene že v prejšnjih dveh delih, v tem delu pa potrdi vse dvome: poleg post-travmatskega sindroma iz vojne ga pesti tudi zatiranje in zanikanje lastne spolne usmerjenosti.
Z vojnim tovarišem se dobita v povsem moškem okolju, na motociklistični dirki, nato popivata, a prijateljeva omemba njune afere sproži bes v Woodroughu, nakar se odpravi izpraševati prijateljice noči in pristane v nočnem klubu z dvema »prijateljema noči«, ki sta ga takoj prebrala, in vse večjo potrebo po alkoholu.
Morda jutri
To je zadnji stavek v epizodi, Semyonov odgovor ženi, ko mu predlaga, da bi se pogovorila o vsem, kar se je zgodilo ta dan. Padec v brezno je najbrž bolje analizirati, ko dosežeš dno. Vsi štirje glavni junaki imajo do te točke še dolgo pot, a Velcoro je prvi, ki se je začel zavedati, da pada in na to reagirati, Semyon pa je šele začutil gravitacijski pospešek.
Več o Bezzeridesovi in Woodrughu bomo najbrž izvedeli v naslednjih tednih, a predvsem bi radi že počasi izvedeli kaj več o morilcu. Umor vsekakor ni bil naključen, a vse bolj se kažejo tudi povezave z Velcorom.
Ne le, da ga nadrejeni brez pravega razloga silijo v to preiskavo, še manj je jasno, zakaj bi ga napadalec le omamil in ne ubil, če se ga je hotel znebiti in zakaj bi se skorajda razkril njemu in Bezzeridesovi, ko je zažigal avto.
Če so to vse zgolj naključja, potem bomo morali priznati, da druga sezona Pravega detektiva ni niti senca prve.
