Pred odprtjem opere nekaj več optimizma

Pred odprtjem prenovljene ljubljanske opere, ki bo 10. decembra, smo se pogovarjali tudi z umetniškim vodjo Milivojem Šurbekom.

Objavljeno
16. november 2011 11.28
Posodobljeno
16. november 2011 14.00
Marijan Zlobec, Tanja Jaklič kultura
Marijan Zlobec, Tanja Jaklič kultura

Končno nekaj več optimizma in dobre volje, bi lahko rekli po včerajšnji predstavitvi nove operno-baletne sezone ljubljanske Opere in baleta SNG. Optimizem so pokazali vsi voditelji ansambla – direktor Mitja Bervar, glasbeni umetniški vodja Milivoj Šurbek in vodja baleta Irek Muhamedov.

Bistveno je, da je repertoar pripravljen in da ansambel v začetku decembra čaka selitev v novo staro hišo. Tehnični pregled stavbe je bil opravljen, nekaj pomanjkljivosti naj bi odpravili do 25. novembra. Slavnostno odprtje s posebnim poldrugournim programom, 
z neposrednim televizijskim prenosom in pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije 
dr. Danila Türka bo 10. decembra.

Konec tranzicijskega obdobja

Kaj pomeni delovanje ansambla 
v obnovljeni hiši in na eni lokaciji po šestih letih »tavanja« in vegetiranja, ni treba pojasnjevati. Tranzicijsko obdobje, kot je dejal Bervar, v katerem je ansambel, se bo nehalo, zahteve umetniškega vodje Šurbka pa se bodo skokovito dvignile; zahteval bo strokovnost in trdo delo, pri čemer bo nadziral in spremljal vsakogar. Kot dolgoletni nekdanji član Opere ima znanje in izkušnje, pozna strukturo in način produkcije, ljudi ...

Med premierami je Šurbek poleg najbližjega opernega večera Purcella (Dido in Enej) in Mozarta (odlomki iz oper Idomenej, Figarova svatba in Čarobna piščal) v kombinaciji ali izmenjavi po izbiri 
z oratorijskim koncertom spomladi 2012 kot najpomembnejšo premiero omenil Kogojeve Črne maske, sicer z ljubljansko premiero po mariborski kot odprtjem Evropske prestolnice kulture, a v sodelovanju med ansambloma.

Črne maske

Zanimivo je, da Šurbek Črne maske optimistično načrtuje kot repertoarno predstavo skozi več prihodnjih let. Črne maske so ena najboljših ekspresionističnih oper na svetu. Dirigent Uroš Lajovic je opravil redakcijo 815 strani zajetnega rokopisa, k projektu mu je uspelo pridobiti slavnega kostumografa Alana Hranitelja, s čimer bo predstava pridobila podobo, redko na svetovnih odrih.

Počakajmo do januarske premiere v Mariboru, 
v Ljubljani pa bodo predstave marca v Gallusovi dvorani CD. Cankarjev dom bo ostal prizorišče večjih koprodukcij za operne in baletne predstave, tudi za načrtovano uprizoritev »kratkega« Nibelunškega prstana v enem večeru leta 2013 ob dvestoti obletnici Wagnerjevega rojstva. Februarja bo premiera Verdijevega Nabucca, med predstavami po izbiri abonentov pa ponujajo Haydnovega Apotekarja, Dvořákovo­ Rusalko in baletna večera Vidnonevidno ter Pod zvezdami.­

Baletni premieri bosta dve: ­Giselle v koreografiji za 21. stoletje Davida Dawsona in Ples poezije na moto Prelepa si, bela Ljubljana v koreografsko-režijski postavitvi Tanje Pavlič s sodelovanjem šestih domačih koreografov. Osnovno izhodišče je poezija na temo našega glavnega mesta. Poezijo in glasbo ob njej si bo izbral vsak koreograf sam. Irek Muhamedov je z velikim olajšanjem in hkrati navdušenjem, tudi v imenu baletnega ansambla, omenil njegovo preselitev iz Kazine, kjer je sicer deloval 25 let, v dve prelepi dvorani v novi hiši.

Šurbek je omenil še sodelovanje z Glasbeno matico in s Festivalom Ljubljana prihodnje poletje z dvema ločenima projektoma. Čeprav je dejal, da ni Kristus, da bi delal čudeže, se zdi, da ima delovni načrt za nekaj prihodnjih let že 
v glavi, med drugim operni studio, podporo mladim pevcem, opereto in še posebej poskus obuditve slovenske operete, novo lokacijo poletnih prireditev na Kongresnem trgu (namesto na Prešernovem), nove slovenske opere in balete, jubileje velikih skladateljev ...

V mednarodnem programu sodelovanja so predvidena gostovanja baletnega ansambla v Italiji, najprej z baletom Romeo in Julija, nato z Giselle, v opernem programu pa že decembra s pariško opero v Versaillesu (Opéra Royal de Versailles) v projektu Amadis (Amadis de Gaule Jean-Baptista Lullyja), ki ga bodo prihodnjo sezono 2012/2013 prenesli v Ljubljano.

Za Versailles namreč nastaja scensko-kostumska oprema v Ljubljani, tam pa bodo nastopili nekateri naši solisti. Jeseni 2012 bomo dočakali tudi premiero nove slovenske opere Janija Goloba Ljubezen kapital, 
s katero so sicer nameravali odpreti­ novo hišo.

Marijan Zlobec

 

*

 

Mitja Bervar: Nisem vrgel puške v koruzo

Na podlagi odklonilnega mnenja neodvisne revizijske hiše je svet SNG Opera in balet Ljubljana pred tedni ministrstvu za kulturo predlagal predčasno razrešitev ravnatelja zavoda Mitje Bervarja. Le dan po odločilni seji sveta so 
z uprave Opere poslali ponovno pojasnilo, zakaj je Opera zabredla v takšno stanje. V njem so bile izredne razmere, podedovani minus, ansambel brez hiše. Kot da se ne bi nič zgodilo, je včeraj Bervar zatrdil: Smo sredi zelo intenzivnih priprav na odprtje in selitev.

Kako komentirate pojasnilo predsednika sveta ob nezaupnici: tri revizije poslovanja Opere so bile potrebne zaradi vztrajanja ravnatelja, da je imel zavod lani 1950 evrov presežka prihodkov, revizorji pa so izračunali za 673.000 evrov primanjkljaja.

Svet ima svoje pristojnosti in odgovornosti. Kot je znano, je bil rezultat glasovanja 4 : 3, razprava na seji sveta pa ni bila enoznačna, mnenja so bila celo diametralno nasprotna.

Glede domnevnih treh revizij je treba pojasniti naslednje: prva revizija je bilo mnenje ministrstva za kulturo o zaključnem računu in ne revizija. Sledila je vsakoletna notranja revizija, ki smo jo naročili v hiši. Revizorska hiša je zapisala, da je glede na trenutno zakonodajo oblikovanje dolgoročnih časovnih razmejitev vsekakor mogoče in dopustno, ter ni prepoznala napak ali celo kršitev zakonodaje. Šele po zunanji reviziji, pri kateri je vztrajal predsednik sveta, je bilo mogoče sprejeti končno odločitev o spremembi zaključnega računa.

Po včerajšnji tiskovni konferenci se zdi, da niste vrgli puške 
v koruzo. Ali v predvolilnem obdobju potekajo kakšna dogovarjanja, da bi ostali?

Puške nisem vrgel v koruzo ne prvi dan, ko sem prišel v to hišo, ne po dveh letih, v katerih vseskozi delam v kriznih razmerah. Pred sejo sveta zavoda in po njej na ministrstvu za kulturo običajno potekajo sestanki in usklajevanja o delu hiše, v zadnjem času še zlasti zaradi bližajočega se odprtja. ­Odločitev o tem, kako se bo minister odzval na predlog sveta zavoda, je popolnoma v njegovih rokah. Ne glede na mojo osebno usodo je v ospredju hiša, zato smo sredi zelo intenzivnih priprav na odprtje in selitev.

Se torej počutite kot človek, ki bo ansambel popeljal na stalni naslov?

V to hišo sem prišel prav zaradi tega in bom po najboljših močeh storil vse, da se bo to zgodilo. Imamo veliko zamisli in spet oba umetniška vodja. Vidimo veliko možnosti za delovanje, vendar je prvi pogoj, da pridemo pod svojo streho, poleg tega pa razumevanje ministrstva za kulturo in korektno sofinanciranje. Znano je tudi, da je leto pred selitvijo in leto po njej 
delo v takšnih ustanovah zelo ­zahtevno.

Kaj lahko priznate za napako svojega ravnateljevanja? In seveda – s čim se lahko pohvalite?

Ena mojih napak je prav gotovo bila prevelika zaupljivost. Vendar sem se naučil prepoznati ljudi, ki mislijo eno, govorijo pa drugo.

Kot velik uspeh pa si štejem dejstvo, da smo v teh kriznih časih premagali veliko težav in umetniško preživeli.­ Osebno sem si izjemno prizadeval, da so naš ustanovitelj in izvajalci 
v postopku prenove razumeli potrebe naših ansamblov. V to sem vložil ogromno časa.

Tanja Jaklič