Saharski začetek Druge godbe

Letošnja Druga godba, ki je že 31 po vrsti, se je začela z večerom posvečenim eni najboljših glasbenih založb na svetu, Glitterbeat Records, ki deluje v Ljubljani. V klubu ljubljanskega Cankarjevega doma sta nastopili izvrstni vokalistki iz zahodne Sahare, in sicer Aziza Brahim iz Zahodne Sahare in Nouri Mint Seymali iz Mavretanije, v Pritličju pa je glasbo pozno v noč vrtel znameniti dub producent Dennis Bovell iz Barbadosa.

Kot se je pokazalo sinoči, je koncept festivalskih vstopnic za vse dni in dnevnih za posamezne koncerte že na otvoritvenem večeru Druge godbe prinesel zaplet. Čeprav so bili kupci opozorjeni, da so nekatera prizorišča z manjšo zmogljivostjo lahko hitro polna, so sinoči morali odstraniti predelne stene kluba, da je sprejel še več obiskovalcev. Tako je ta sterilen prostor, ki nikakor ne (z)more zaživeti kot klub, vendarle sinoči premogel nekaj klubskega vzdušje. Gotovo je bil najbolj poln doslej in to z razlogom.

Večer je odprla izredna pevka Aziza Brahim, ki je glas preganjanega ljudstva Sahrawi, ki večinoma živi v (zdaj) neobstoječi državi Zahodna Sahara, saj je to državo okupirala in uničila kraljevina Maroko, ne da bi mednarodna skupnost na to kakorkoli reagirala. Zato je Brahimova svoje otroštvo preživela po begunskih taboriščih, dela izobraževanja pa je bila deležna na Kubi, ki je ponuja zavetje otrokom preganjanih ljudstev. Te izkušnje in pa sedanja, saj živi in ustvarja v Barceloni ob spremljavi barcelonskih glasbenikov, so jo temeljno zaznamovale. Tako zgodbe zatiranih prepeva v svojem jeziku in tudi španščini. Njena glasba je zelo komutativna in temelji na glasbenih vzorcih zahodne Sahare, kakor tudi jazza in bluesa. Njen nastop, na katerem je predstavila glasbo z novega albuma Soutak, je bil zelo primeren in mehek uvod v tridnevno festivalsko dogajanje.

Temu pa je sledil precej bolj udaren nastop Noure Mint Seymali, ki s svojimi mavretanskimi glasbeniki ponudila zelo rockovski, po naših merilih, nastop, v katerem je prevladovalo tisto, kar nam je v precejšnji meri znano kot saharski blues. Predstavili so glasbo z njenega novega albuma Tzenni. Za razliko od Azize Braim iz sosednje države, ki je otrok beguncev, pa je Noura Mint Seymali glasbenica, ki prihaja iz stare glasbene družine iz Mavretanije, saj je njena mačeha Dimi Mint Abba nacionalna glasbena zvezda, njen oče Seymali Ould Ahmed Vall pa je avtor mavretanske himne in znan glasbeni pedagog. To so grioti, ki so živa glasbena in zgodovinska zavest v številnih afriških narodih in plemenih. Tudi sama je ena največjih glasbenih zvezd v domovini.

Noura Mint Seymali je zelo komunikativna pevka in virtuozna izvajalka na ardine, inštrument, ki je soroden kori in harfi ter je namenjen samo ženskam. Veščino igranja nanj pa ji je predala njena babica Mounina. Glasbeniki so  hitro premaknili ljubljansko občinstvo, ki je bilo dobro razpoloženo. To je sodelovalo s ploskanjem, plesom in prepevanjem refrenov. Noura Mint Seymali ima močan in sugestiven glas in zelo suveren odrski nastop.

To je bil več kot odličen začetek Druge godbe, ki so ga nekateri nadaljevali do jutranjih ur v Pritličju, kjer jih je s svojim glasbenim izborom zabaval Dennis Bovell.