Tiskane izdaje
Punt's not dead! je naslov letošnjega 14. kreativnega tabora Sajeta, ki je ob 300. obletnici velikega tolminskega punta k sotočju Soče in Tolminke privabil več sto tistih, odprtih za alternativnejši pristop k umetnosti.
Sledita še zadnja koncertna večera s Cristianom Voglom, Alom Perryjem ter zasedbama The Orb Sound System in Nachtzug.
Mati tolminskih glasbenih festivalov, ki svoj program zapolni še z ustvarjalnimi delavnicami, diaprojekcijami in predavanji, je tokrat zagotovo izpolnila pričakovanja.
»Sajeta nima blefa. Njena zgodba je vedno znana. Nekateri jo čutijo in potrebujejo. Časi so sicer takšni, kot so, so pa idealni za kreativnost,« je povedal organizator sosedskega festivala Jazz Cerkno Boštjan Cvek.
Potem ko so v sredo na tolminskem mestnem trgu tabor odprli zvesti udeleženci Sajete iz Kino kluba Novi Sad in filmar Diego Menendes, se je v četrtek dogajanje preselilo na tradicionalno prizorišče ob rekah, kjer so imele najprej glavno besedo ženske.
Domači duet Najoua se je predstavil z afriškimi kalimbami, med drugim pa sta oder zasedli še avstrijska violinistka Mia Zabelka in čudaška avantgardna diva Lydia Lunch z impresivnim opisom sodobne družbe.
Letos najbolj pester program
Včerajšnji jazzovski večer seveda ni minil brez starega znanca Sajete Zlatka Kaučiča, ki je tokrat nastopil s slovensko-italijanskim orkestrom Brez meja, koncert v kinogledališču pa je bil posvečen tolminskemu puntu. »Sajeta je bila vedno uporniški festival že zaradi nevsakdanje glasbe in umetniških praks. Tega so se obiskovalci skozi leta navadili. Na punt se v Tolminu letos vsi obešamo, zato je morala tudi Sajeta postati del tega,« je dejal organizator Janez Leban z Zveze tolminskih mladinskih društev.
Visoka obletnica tamkajšnjega upora pa ni edina okrogla obletnica, ki je tako ali drugače povezana s Sajeto. Letos namreč tudi mineva 20 let, odkar na znamenitem sotočju potekajo glasbene prireditve.
Društvo za dobro voljo je najprej dalo priložnost domačim glasbenim ustvarjalcem, nato se je prek Sajete razvila paleta dogodkov, ki jim piko na i postavlja največji glasbeni festival pri nas, MetalDays. Sajeti pa ostaja častno mesto.
»Sotočje je idealno za manjše butične zadeve, kjer so podrobnosti pomembne za nastopajoče in obiskovalce. Tisti, ki prihajajo sem, vedo, zakaj prihajajo. Sajeta ima poseben čar in energijo. Doživljala je vzpone in padce, toda vsa pohvala gre organizatorjem, da se trudijo vztrajati s tako radikalnim programom, ki pri nas naslavlja maloštevilno ciljno publiko. Letos so pripravili najbolj pester program,« jim je kompliment namenil pomočnik direktorja za glasbeni program Kina Šiška Matjaž Manček.
Sajeta je tokrat praznovala tudi deseto obletnico sodelovanja s kinoklubom iz Novega Sada. »Ko pomislim na Sajeto, pomislim na Sočo, ozračje, glasbo in prijetne ljudi. Če bi bila kje drugje, to ne bi bilo več to,« je priznal Marko Kačanski iz omenjenega kinokluba.
Raziskovanje zvokov
Kakor vedno doslej so bile delavnice enakovreden del celodnevnega programa. Kiparske, filmske in glasbene, za zvočno-tehnološki del pa so se združili člani ekip Cirkulacija 2, Bio Tehna in Theremidi Orchestra.
»S prsti spreminjamo upornost in s tem se spreminja zvok sintetizatorja. Vezja priredimo in kombiniramo z različnimi zvoki. Vsak lahko sestavi svoj komplet. Zadeva ni zapletena, saj lahko takšen eksperimentalni instrument sestavimo v dveh urah, igrati pa se ga naučimo v dveh tednih,« je pojasnil Simon Bergoč iz Theremidi Orchestre.
Samo Kutin že sedmo leto pripravlja glasbeno delavnico za otroke: »Otroci niso ravno vajeni raziskovanja zvokov in improvizacije. Z učenjem točno določenih ritmov jih lahko zabijemo. Imajo pa ogromno dobrih idej, in če jim pustiš prosto pot, dobiš zelo dobre stvari.«
Njegov brat dvojček Jani je bil dolgo pomemben del Sajete, zadnja leta pa je obiskovalec. Leto praznovanja spomina na punt je v duetu Bakalina med drugim zaznamoval z nastopoma na osrednji proslavi ob obletnici upora in dnevu državnosti s pesmijo Banda kravatarska, zaradi katere je celo Janez Janša pred dnevi čivkal, češ da se Evropa zgraža.
»Po lokalni in državni ravni sva osvojila še Evropo,« se je pošalil po enem od koncertov: »Zanimivo je, kako nekateri hočejo stvari utišati, kakor da ljudje ne bi imeli pravice do svojega mnenja. Nekateri lahko dojemajo, da sem s pesmijo žalil, toda če bi rad, da te kdo sploh sliši, ga je treba tudi grdo poklicati.«
