Tiskane izdaje
Velkaverh se je rodil v Georgetownu v Gvajani. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v New York, potem pa v London, Beograd in na Reko. Leta 1956 so se z družino preselili v Slovenijo, najprej v Portorož, pozneje v Ljubljano. Kdo bi si mislil, da bo fant, ki do svojega 13 leta sploh ni znal slovensko, napisal najlepša slovenska besedila.
Največ besedil je napisal za popevke skladateljev, kot so Mojmir Sepe, Jože Privšek, Tadej Hrušovar in Robežnik. S Privškom sta po naročilu Radia Ljubljana ustvarila tudi eno najbolj priljubljenih božičnih skladb, Silvestrski poljub. Pisal je tudi besedila za televizijske oglase, kot je Moja dežela.
Za njegova besedila je značilno, da niso samostojna, ampak da resnično zaživijo šele z glasbo.
Leta 1968 je prvič sodeloval na festivalu Slovenska popevka in v tandemu z Juretom Robežnikom prejel nagrado občinstva za skladbo Presenečenja v izvedbi Belih vran.
Njegovo ime je tesno povezano z razcvetom festivala Slovenska popevka, katerega glavni namen je bil spodbujanje domačih melodij s kakovostnimi besedili in dobro interpretacijo. Dogajanje je organiziralo glasbeno uredništvo takratnega Radia Ljubljana, pravilo festivala pa je bilo, da morajo biti vse pesmi slovenske. Pred dvema letoma so mu v ljubljanskih Križankah posvetili Poletno noč, ko so se mu poklonili številni slovenski pevci in pevke z njegovimi pesmimi.
Velkaverh se je pisanju besedil vedno posvečal le ljubiteljsko. Pred leti je v intervjuju povedal: »Pisanje besedil je bilo dvajset let moj drugi poklic. Pisal sem po tri besedila na teden, vedno z odgovornostjo – skladatelj je želel uspešnico in ti nisi mogel napisati kar nekaj v tri dni. Dostikrat je z notami prišel v ponedeljek, snemanje pa je bilo že v sredo …«
Najhitreje je bojda nastala Nad mestom se dani, ko so ga navdihnile luči, ki so se v zori prižigale nad Dravljami, kjer je živel. Tisto noč je napisal že dve besedili in je tekst za ta zimzelen spisal v pol ure.
Njegov prvi poklic je bilo novinarstvo. Leta 1961 se je zaposlil na Radiu Slovenija, nato se je čez deset let preselil na novoustanovljeno Založbo kaset in plošč RTV Slovenija. Skupaj z direktorjem založbe Robežnikom in sodelavci Ivom Umekom, Tomažem Tozonom, Andrejem Šifrerjem in drugimi so kmalu postali ena najuspešnejših glasbenih založb.
Leta 1993 je ustanovil svojo založbo Corona. Leta 2002 se je upokojil, piše na spletni strani založbe ZKP RTV Slovenija.
