Tiskane izdaje
Ne zgodi se prav pogosto, da na domače glasbene police prileti tako močan, zrel in celovit prvenec, kot se je to zgodilo z albumom Selivke kanavtorskega para Katarine Juvančič in Dejana Lapanjeta. Čeprav je to njun prvenec, je to izdelek izkušenih glasbenikov na eni strani in eden najbolj srčnih albumov pri nas na drugi stani.
Kitarist, producent in skladatelj ter občasni pevec ter prav tako občasni bobnar Dejan Lapanje je šolan glasbenik in je tudi član kar nekaj zasedb od Olivije do Bast, Vasko Atanasovski Tria in Salamandra Salamandra, igra tudi v duetu s Severo Gjurin in še kje. Katarina Juvančič pa je doslej bila bolj pred odrom, saj je kot antropologinja in glasbena publicistka o glasbi predvsem pisala.
Ko pa sta skupaj z Dejanom leta leta 2009 zelo avtorsko posnela tolminsko ljudsko Uej Uej (Magdalenca), ki jo je posnel že Vlado Kreslin v precej bolj krhki različici, za kompilacijo Vala 202 Val 09 in nastopila na zaključni prireditvi v Kinu Šiška, sta se zaradi ugodnih odzivov odločila nadaljevati.
Končen rezultat je album ženskih zgodb Selivke, ki je pobral številne laskave ocene domačih in tujih glasbenih kritikov. Pesmi so bile posnete v škofjeloškem studiu Resnevem leta 2009, 2011 in 2012, izšel pa je v samozaložbi pri založbi Stray Cat Tunes s pomočjo sozaložnika - mariborskega Kluba kulturnih ustvarjalcev Ku-Ku. Na albumu je sodelovalo enajst glasbenikov, glasbenic in pevk iz vrst klasične, jazz, rock, folk in eksperimentalne glasbe (Bogdana Herman, Vesna Zornik, Irena Tomažin, Tilen Artač, Tomaž Rožanc, ženski pevski zbor Kombinat, Jože Bogolin, Matija Krečič, Klemen Krajc, Gašper Peršl, Sabina Magajne Bogolin, Tonč Feinig).
Nekaj od naštetih gostov pa je bilo sinoči tudi na odru ljubljanske Kavarne Union na predstavitvi albuma, in sicer violinist Matija Krečič, kontrabasist Klemen Krajc, bobnar Bor Zakonjšek, rogistka Sabina Magajne Bogolin ter pevka Bogdana Herman.
Koncert sta začela tako, kot sta tudi sicer začela sodelovati, Dejan z akustično kitaro in Katarina z glasom in občasno z bandoneonom. Uvodoma sta izvedla najnovejšo pesem, in sicer v angleščini, saj sta jo pripravila za svojo lansko poletno turnejo po Škotski. Ker je Katarini blizu ameriški saksofonist John Coltrane in še posebej njegova minimalistična repetitorska Love Supreme, sta napisala svojo Love Supreme Revisited. Nato pa smo bili deležni še pesmi izjemnega poeta Leonarda Cohena Tower Of Song. Nato pa so sledile pesmi z albuma Selivke, z gostmi v različnih kombinacijah. Pesmi so prinesle različne zgodbe od Mene nema o izbrisani ženski, do zgodbe o pokojni lahkoživki Epitaf za lahkoživko, Češnjev cvet o partizanki , ki je nagovorila sojetnice, da so pobegnila z vlaka, ki jih je peljal v nacistično iztrebjevalno taborišče.
Slišati je bilo še Uspavako za Fride, namenjeno vsem za boleznimi trpečimi ženskami, otožno pesem Pismo v Kanado, v kateti žena posredno nagovarja moža, naj se vrne na domačo kmetijo, Spominčica o usodi Aleksandrink, kjer se je na vokalu pridružila Bogdana Herman, rahlo demonično o Roziki in vrtnem palčku ter o njunem prijatelju pesniku Ivanu Volariču Feu v pesmi Adam, Eva in Feo. Uradni del programa sta končala, kot vedno, s prepesnitvijo znamenite pesmi Na kateri strani si?, ki se poleg Pesmi upora Kombinastk, poteguje za zimzeleno protestniško viži sedanjega vala demonstracij za demokracijo in pravičnost v Sloveniji. To je prepev pesmi Which Side Are You On? iz leta 1931, napisala pa jo je Florence Reece, ameriška aktivistka in borka za človekove pravice. In sicer takrat, ko je njen mož, ki je bil rudar, organiziral stavko in so ga prišli iskati predstavniki zakona, da bi ga po naročilu lastnika rudnika ubili. Takrat jih je vprašala na čigavi strani so in si pesem zapisala na koledar.
Dejan Lapanje in Katarina Juvančič z gosti sta si tudi priploskala dva dodatka, album pa bosta predstavljala še na drugih nastopih po Sloveniji. Vsekakor jima je vredno prisluhniti.
