Tiskane izdaje
Medtem ko mediji poročajo o več desetih izstrelkih, ki jih je Južna Koreja danes v odziv na domnevni raketni napad poslala prek meje s svojo severno sosedo, v mednarodnem tisku ne manjka odmevov na včerajšnji prvi koncert Laibacha pred okoli 1500 ljudmi v Pjongjangu.
Znan je tudi odziv državne severnokorejske agencije KCNA iz Pjongjanga, ki ga ne gre razumeti drugače kot uraden poklon Laibachu. Koncert so pohvalili: »Nastopajoči v skupini so lepo izkazali umetniško veščino, in sicer s svojskim petjem, bogatim glasom in izurjeno izvedbo.« Dodali so še, da je skupina izvedla tako svetovno znane skladbe kot skladbe s protivojnim sporočilom.
BBC, Guardian, The Telegraph, Daily Mail, New York Times, Sky News, Yahoo News, International Business Times, Japan Times, Deutsche Welle, Billboard in mnogi drugi povzemajo agencijske novice AP in AFP, med naslovi, s katerimi so opremili prispevke, pa so, denimo, Halo, Pjongjang, si pripravljen na rock (New York Times), Pjongjang je zaživel z zvoki tujega rocka (Guardian), Čudaški objem Severne Koreje z zahodnim rockom (Sky News) ali Je to najbizarnejši koncert doslej? (Daily Mail; v naslovu URL je vidno, da so sprva napisali »Slovak rock group«, zatem je zmagal pogled na geografsko karto ...).
»Nežna« plat Laibacha
Kot je iz Pjongjanga poročal AP, je nastop zapustil občutek enega nenavadnejših poskusov odprtja vrat Severne Koreje nečemu, kar sicer na splošno označujejo za dekadentno in škodljivo popularno kulturo Zahoda. Dodali so, da že izbor pesmi iz muzikala Moje pesmi, moje sanje ni brez subverzivnega naboja, saj se, kot znano, dogaja v času nacistične Nemčije.
A koncert ni izzvenel kot prikaz celotne Laibachove provokativnosti. Odigrali so le eno lastno skladbo, sicer pa priredbe hitov, kot sta Across the universe ali The Final countdown. Dodali so še priredbo tradicionalne korejske pesmi Arirang. Gre za zvrst, ki je priljubljena tudi v Južni Koreji in so jo, kot piše BBC, pri Unescu že zaščitili kot nematerialno kulturno dediščino.
Izbor programa, kot dodaja AP, ne preseneča, saj je zasedba že pred odhodom v Severno Korejo napovedala svojo »nežno« različico. Agencija je v svet poslala tudi izjavo člana Laibacha Ivana Novaka po koncertu, ki je lepo zaokrožila po mednarodnem tisku: »To je majhen korak za Laibach, a velik za človeštvo.«
Brez pačenja publike in zmede na obrazih
AFP se je preko Simona Cockrella, turističnega delavca, ki je organiziral obisk koncerta iz Kitajske, v svojem zapisu bolj posvetila občinstvu. V dvorani s 1500 sedeži je bilo okoli 150 diplomatov, turistov in drugih tujcev, ostalo so bili domačini. »Zdelo se je, da so res uživali,« je povedal Cockrell. »Ni šlo za občinstvo, ki bi se pačilo ob nestrinjanju ali zmedi ob slišanem. Težko je reči, kdo vse je bil prisoten, a ni šlo za množico v vojaških uniformah ali visoko pozicionirane uradnike.«
Kakorkoli, odločitev za Laibach v vlogi prvega rock benda na odru ene najbolj izoliranih držav na svetu, je presenetljiva, dodaja AFP. Tamkajšnja popularna glasba je namreč omejena na tisto, kar dovoli oblast, pa čeprav postaja tudi tuja glasba, predvsem južnokorejska, dostopnejša. Zaradi prenosnih predvajalnikov glasbe, na katerih je mogoče predvajati glasbo s pretihotapljenih cedejev ali USB ključkov.
Edelweiss poznajo vsi
Pesmi Edelweiss, Do-re-mi ali Hills are alive iz muzikala Moje pesmi, moje sanje pa Severni Korejci zelo dobro poznajo, ker gre za enega redkih zahodnih filmov, ki je v državi dovoljen. Kot navaja BBC, si je moral neki prebivalec Pjongjanga film ogledati več kot stokrat, saj so besedilo iz njega na univerzi uporabljali ob učenju angleščine. Zadrego ob razumevanju Laibacha pa so rešili tako, da so med koncertom nad odrom tekli prevodi ...
»Predstavljam si, da večina ljudi ni imela pojma o tem, kaj jih čaka na koncertu, a se je zdelo, da je bil dobro sprejet,« je še dodal Cockrell. Na agencijskih fotografijah obiskovalcev koncerta sicer posebnega navdušenja ni razbrati. A tudi kakega praznega sedeža ne.
V New York Timesu so zapisali, da je nastop zahodne rock skupine v veliki koncertni dvorani v Pjongjangu morda predstavljal šok celo za tisti del severnokorejske elite, ki je dovolj privilegiran, da lahko živi v Pjongjangu. »Odkar je oblast prevzel gospod Kim, ki se je kot najstnik izobraževal v Švici, si prizadeva oblikovati o sebi podobo mladega voditelja, ki ima rad zabavo in je dovolj odprtega duha za sprejem nekaterih tujih vplivov,« dodajo.
Neizprosen pa je bil nemški Spiegel: »Laibach so, kar je za umetnike posebej tragično, preživeli lastno smrt in se kot zombiji vlečejo naokoli v svojih do tal segajočih plaščih, ki bi jih zlahka odložili, če bi le želeli, če ne bi samih sebe začeli zamenjevati z lastno pozo.«
