Siddharta: Ne bomo trkali na vrata in se ponujali

Štiri leta je preteklo od zadnje plošče Siddharte, v letošnjem letu, ko praznujejo tudi dvajsetletnico delovanja, pa nam obljubljajo kar dve. Pravkar je izšla plošča Infra, pevec in kitarist Tomi Meglič in kitarist Primož Benko pa sta Vikend povabila na ekskluzivno poslušanje v novi vadbeni prostor in studio, kjer je bila posneta. Ob sproščenem razpoloženju smo se počutili, kot da bi nas prijatelj povabil v novo stanovanje pokazati novorojenčka.

Plošče ste snemali v vseh možnih studiih, z različnimi producenti, tudi v ZDA, tokrat pa ste jo posneli v lastnem studiu. Kakšni so občutki?

Tomi: Tokrat smo znova snemali s producentom Dejanom Radičevićem, ki nam je posnel že prvo ploščo. K njemu smo se vrnili po kakšnih petnajstih letih. Ker tokrat nismo imeli časovne omejitve, smo delali in snemali pol leta, tako da imamo vse pripravljeno tudi za v živo. Nismo komplicirali.

Primož: Zadali smo si sicer, da bomo posneli dve plošči v letošnjem letu. Lahko bi ju posneli tudi sami. Sicer ne vem, kakšen bi bil izid, pa smo poklicali Dejana, da nas je usmerjal. Potrebovali smo nekoga, da nas je zbrcal. Če se snema doma, se lahko tudi zaide. Tako da nam je on postavljal urnik, kar se je izkazalo za zelo dobro odločitev.

Zdaj bo na police prišla plošča Infra, jeseni pa še ena. Se bosta razlikovali?

Primož: Pesmi za obe plošči sta nastajali v istem obdobju, tako da bo šlo za podobne skladbe. Mi smo lani v predprodukciji z Dejanom te zadeve že posneli, tako da imamo vse na demoposnetkih, sicer z nepopolnimi teksti in aranžmaji. Tako da sta plošči kot ena. Zdelo se nam je bolj praktično izdati dve v različnih obdobjih kakor eno dvojno. Danes ni več časa poslušati toliko materiala, tako da gre lahko hitro mimo. Če ponudiš dvojno ploščo, ne pomeni, da bo pri ljudeh trajala dvojno.

Tomi: Prav tako nismo hoteli čakati do konca leta, da bomo imeli končanih vseh dvajset pesmi. Gre za to, da si sami damo darilo ob dvajsetletnici delovanja, zato dvajset pesmi. Želeli smo, da bi dali nekaj že prej med ljudi, hkrati pa smo tudi mi tako imeli že prvo polovico za sabo, tako da se lahko v miru pripravljamo za drugo.

Podoben načrt z dvema ploščama v istem letu imajo že tudi Dan D. Bo to postal trend?

Primož: Zgodilo se je povsem naključno. Šele pozneje smo v medsebojnih pogovorih ugotovili, da imamo podobno idejo. Je pa to super! Če bo trend, da bo toliko rockerskih plošč izdanih v enem letu, bo to odličen trend.

Boste glavno promocijo prihranili za čas po izidu druge plošče jeseni?

Primož: Načelno imamo načrt prepustiti pesmi in spotu Ledena, da se bo vrtel čez poletje. Mi bomo igrali, kjer bomo lahko, in predstavili tudi nove pesmi. Jeseni pa bomo začeli snemati drugi del. Ravno danes smo se malo pogovarjali, da tokrat ne bo šlo za klasično promocijo, da bi ploščo po izidu predstavili izbranemu ali širšemu občinstvu. Da bi vseeno nekako drugače zaznamovali našo dvajsetletnico. Da ne zakoličimo le zadnje plošče, ampak vse to obdobje.

Tomi: Tokrat si nismo hoteli naložiti preveč bremen, kar je bila kar naša navada. Ne bi se radi obremenjevali z blazno megalomanskimi projekti. Največ dela smo si naložili s tem, da smo naredili dobri plošči in na njiju nobena pesem ni zgolj mašilo. Vsaka pesem stoji sama zase in nosi kvaliteto. In v tem je bila vsa nervoza, ki jo želimo imeti letos. Časi so taki, da si za dvajsetletnico ne bi grenili življenja in čakali na tisti datum, kdaj bo stadion ali kaj podobnega, kar smo že počeli.

Primož: Take zadeve ti poberejo veliko energije in včasih niti ne obrodijo sadov, kakršne bi si mi želeli. Seveda narediš neko kljukico, ampak po dvajsetih letih te kljukice nimajo toliko vrednosti kakor tisto, kar mi počnemo dvajset let.

Znani ste po tem, da vse dobro načrtujete ...

Tomi: Da ne bo pomote, mi še vedno veliko razmišljamo o tem. In pridemo do zaključkov. Eden od teh je ta dvajsetletnica. In smo se dogovorili, da jo bomo praznovali drugače. Ni potrebe, da bi bili tako agresivni. Želimo, da se naravno spelje, da pride do ljudi, ne bomo pa na silo trkali na vrata in se ponujali. Smo le že nekaj časa na sceni in ni potrebe, da gremo po tolikem času ljudem na živce.

Primož: So tudi drugi časi za rokenrol, ki pa se očitno spet spreminjajo na bolje. Kot rečeno, letos štiri plošče dveh bendov, slišal sem, da nekaj pripravljajo tudi Big Foot Mama, I.C.E. … Dogaja se. Tako da se scena spet segreva.

Prvi singel z nove plošče Ledena je tudi za radio prijazen, tako da lahko upate na pogostejše predvajanje. Kakšni so prvi odzivi?

Primož: Samo pozitivni. Presenečeni smo, saj dobivamo sporočila tudi od takih ljudi, ki sploh niso vpeti v glasbeno dogajanje, in do nas prihajajo čestitke, kako dober je komad, kako zanimivi so zvoki.

Tomi: Ta komad smo imeli v neki osnovni, nepopolni različici na »lagerju« skoraj dvajset let. Tako da gre za staro robo, ki je bila takrat v čisto drugačni obliki. Rekli smo, da je čas, da damo to pesem končno ven, ker jo nekateri ljudje poznajo z demoposnetkov še pred prvo ploščo.

Kako se danes spominjate tistih časov pred dvajsetimi leti?

Tomi: Spomini malo bledijo. Ampak ker imamo toliko avdio in video materiala, si jih lahko hitro narišemo.

Primož: Začeli smo v delavnicah na gimnaziji Šentvid. Takrat nam je ravnatelj v zameno za en špil na leto dal prostor za vaje. Rekel je, če vam dam prostor, želim, da ste aktivni in produktivni. To smo zgrabili z obema rokama. Najprej smo to vzeli za hobi, kmalu pa smo začeli igrati naokrog. Potem pa smo si želeli imeti kakšen posnetek, ki bi bil boljše kakovosti kakor na kasetofonu. Prek Tivolskega Pompa, ki ga je vodila Mojca Mavec, smo prišli do Dejana. Šli smo snemat, ampak nam je zmanjkalo denarja. Tako da smo eno leto delali, nato pa smo čez eno leto stvari posneli do konca. Prišla je založba in vse se je začelo. Smo pa do takrat že veliko igrali po ljubljanskih barih in lokalih, saj se je to takrat dalo. Danes je to težko.

Tomi: Takrat so bili časi bolj naklonjeni živi glasbi, ker ljudje niso imeli toliko dostopa do glasbe, mi pa smo v pravem trenutku zapolnili takratno pomanjkanje rokenrola. Ljudi je verjetno pritegnila tudi naša mladostna energija. Tako da smo imeli pripravljen teren, ko pa je izšla plošča, je izbruhnilo.

Kdaj pa ste vi začutili, da le ne more iti samo navzgor?

Tomi: Nekajkrat smo se tudi opekli s kakšnim projektom. Za nas smo izdali dobro glasbo, ampak na trenutke premalo komercialno ali pretežko. Morda premalo podobno našim začetkom. Prišlo je obdobje poplave glasbe, tudi svetovne, ne samo pri nas. Takrat malo izgubljaš prostor. A to smo vedeli tudi sami. Nikoli nismo menili, da bo šlo ves čas le navzgor.

Primož: Ko si mlad in začenjaš, tudi sanjaš. Ko pa si starejši, si laže razložiš kakšne stvari.

Tomi: Laže je težavo premagati skupaj. Ko so kakšni večji problemi in nam uspe najti rešitev, je poseben užitek. Če gre vse le navzgor, postaneš apatičen, tudi osebnostno.

Primož: Vse vzameš samoumevno, kar pač ni.

Tomi: Dobili smo že kar trdo kožo. Imeli smo prevelike apetite in smo vse začeli organizirati sami. Nekaj časa smo bili sami, tudi brez založbe. Imeli smo sicer vse vajeti v svojih rokah, kar pa ni vedno v redu. Zdaj pa smo, da smo lahko bolj ležerni, podpisali pogodbo z založbo in imamo tako kar nekaj hrbta pokritega s te strani.

Primož: Preveč se začneš ukvarjati z drugimi stvarmi, ne le z glasbo. Sto ljudi ti lahko govori o tem, a dokler sam ne doživiš, ne moreš vedeti. Moraš imeti tudi to izkušnjo.

Tomi: Niso bili najbolj luštni trenutki, to moram priznati. Je bilo kar zoprno. Razmišljaš o tem, kaj bi bilo treba narediti, popraviti. Ali se še sploh da, ali smo prepozni. Ali smo v koraku s časom? Ali bo tisto, kar je všeč nam, tudi poslušalcem? Samozavest smo že imeli, a nikoli ne veš, kako se lahko življenje odpelje mimo tebe drugače, kot si si predstavljal. Ampak to ti zbistri glavo in začneš gledati širše. Nisi več vase zagledan.

Pred vami je izid nove plošče. Videti ste vzhičeni.

Tomi: Pred prejšnjima dvema ploščama smo viseli v zraku v popolnem nepričakovanju. Nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo. Svet je globalno zašel. Ljudje so padli v krizo. Pozornost je šla stran od kulture in umetnosti nasploh. Zdaj pa imamo občutek, da gremo naprej od tistega Rh- obdobja. Pričakujemo, da ta plošča ne bo ena izmed tistih, ki bo šla mimo. Marsikomu zna polepšati poletje.

Primož: A prejšnji dve plošči, ki ju je Tomi omenjal, za nas nista bili zgrešeni, imata svojo težo v naši karieri. Izkušnja snemanja v Los Angelesu, Stožice, vse to nas je povezalo in okrepilo. Napol poln ali prazen stadion nas je veliko bolj povezal kakor tista evforija pred tem.

Tomi: Osemnajst let smo imeli vaje pod zemljo v zaklonišču. Nato smo dobili ta prostor, kamor res radi prihajamo. Tukaj smo skoraj po cele dneve. Vsaj nekdo, če ne skupaj. Vaje so užitek, saj imamo odlične možnosti, lahko se posnamemo, razpravljamo … Tam pa smo se po vaji razšli in to je bilo to.