Simbolični Terrafolk orkester navdušil

Sinočnji koncert skupine Terrafolk in Simboličnega orkestra v ljubljanski Filharmoniji je bil že drugi po vrsti, ki je obeležil dan človekovih pravic. Dan prej so zagodli v kranjskem Prešernovem gledališču, kjer je bila pred četrt stoletja ustanovljena slovenska podružnica Amnesty International.

Terrafolk je zasedba, skozi katero je šla cela vrsta godbenikov in ki je močno navezana in povezana s Simboličnim orkestrom. Simboličen je zato, ker si večjega ne morejo privoščiti, že nekaj časa ga vodi Bojan Cvetrežnik, ki se je odcepil od skupine, ne pa tudi ločil. Karkoli že, to je prepletena druščina glasbenikov, ki ima odprta glasbena obzorja, tokrat pa so v dvodelnem nastopu, ki je potekal pod naslovom Svetloba v temi, ponudili predvsem avtorske pesmi.

Čeprav je bil prvi del bolj resen in so se nizale skladbe Počniva to vso noč (Klemen Bračko), Nori veter (Danijel Černe - Mystica), Pasijon po sesijonu št. 11. (Bojan Cvetrežnik) in Jesensko tiho (Matija Krečič), pa je pri koncertu te skupine resnost relativen pojem. Spontanost njihovega nastopanja in preigravanje večinoma inštrumentalnih melodij s šaljivimi vložki je dal večjo glasbeno razuzdanost v drugem delu. Ta je res bil bolj dinamičen in veseljaški, s poudarkom na glasbi zasedbe, kajti slišali smo skladbe Mystice A hitreje ne gre?, Majska, Meta Luna (ki je nedavno pristala na prvem mestu lestvice slovenskih videospotov Točka), ter Katelina, pri kateri je vokalni delež dodala sopranistka Irena Preda, sprva kar iz občinstva, nato pa še z odra. Sicer pa so zadonele še skladbe Midva (Bojan Cvetrežnik), švedska ljudska skladba Polske ter skladbi Matije Krečiča Sklopka in Poslastičarnica. Odsotnost harmonikarja skupine Terrafolk Marka Hatlaka je kot gost zapolnil nekdanji član zasedbe Terrafolk Janez Dovč.

Čeprav so skladbe delo različnih avtorjev, je za vse značilno stilsko in ritmično prepletanje, kar je verjetno tudi posledica medsebojnega poznavanja in tudi pogostega skupnega izvajanja teh skladb. Zato je program tudi deloval celovito in duhovito.

Da so to res strastni glasbeniki, ki igrajo iz veselja do glasbe, dokazuje tudi njihov nastop po koncu, ko so še kar naprej godli tudi na hodniku Filharmonije.