Slovenska popevka 2013: Najlepše je pred občinstvom

Nocoj bo na TVS prenos Slovenske popevke, ki jo bo vodila Miša Molk. Ker je letošnja Popevka prva po lanski jubilejni 50. obletnici prve prireditve, poznavalce tega festivala sprašujemo, kam in kako naprej. H koketiranju z zlatimi časi Popevke ali k sodobnejšim zvokom? V televizijski studio ali na koncertno prizorišče?

Na nocojšnjem izboru se bo predstavilo 13 izvajalcev, glavni nagradi bosta spet dve, eno bo dobila najboljša skladba po izboru strokovne žirije, drugo pa najboljša skladba po izboru občinstva. Zanimivo je, da je med letošnjimi izvajalci kar nekaj takšnih, ki smo jih pred kratkim spoznali na odrih televizijskih šovov talentov. V X Factorju je nastopala Ana Soklič, v šovu Misija Evrovizija pa Manuella Brečko in Flora Ema Lotrič, ki tu nastopa s skupino Flora & Paris. Od skupin bosta nastopili še Panda in Skupina Tristan, sicer pa bodo na odru prevladovale vokalistke, nastopile bodo še Ajda Stina Turek, Manca Špik, Sara Kobold, Katarina Mala, Eva Černe in BiLBi, moške barve pa bosta zastopala Jure Ivanušič in Andraž Hribar. Med izvajalci letos sicer manjkajo imena ljubljencev občinstva in strokovnih žirij, na primer Anika Horvat, Marko Vozelj, Nuša Derenda in Darja Švajger. Marko Vozelj, ki je doslej trikrat prepričal občinstvo, lani v duetu z Nušo Derendo, o tem pravi: »Če bi bila Popevka kot olimpijada vsaka štiri leta, bi se pripravljal in se poskušal vsakič udeležiti tega našega najprestižnejšega festivala, ki je prestižen zato, ker gre glasba skozi kar nekaj sit in rešet, preden izberejo tekmovalne skladbe. A vsako leto pač ni pesmi, ki bi bila primerna za ta festival.«

Miša bo znala

Scenarij letošnje Popevke je napisal Drago Mislej - Mef, ki na domačih glasbenih festivalih redno nastopa tudi kot tekstopisec. »Sicer ne pišem scenarijev, a za letošnje Melodije morja in sonca sem napisal tekst za šovprogram; zdel se jim je dober, zato so me vprašali, ali bi napisal kaj za Slovensko popevko. Ko sem opazil, da tekmuje 13 pesmi, sem izhajal iz tega, da je 13 za nekatere srečna, za večino pa nesrečna številka. In ker je za izvedbo festivala tudi vedno premalo denarja in ker sem ugotovil, da imamo zdaj v Sloveniji 13 ministrstev, sem rekel, da bi glede na temo ali naslov skladbe vsako ministrstvo lahko prevzelo sponzorstvo za eno popevko. V povezavah seveda nisem smel biti preveč neposreden, a ker bo to brala Miša, elegantna dama v mladih letih, bo to gotovo vse zmehčala,« razlago scenarija v smehu konča Mef.

Vstopnice vroče blago

Ob lanski 50-letnici Slovenske popevke so na TVS posneli nekaj oddaj o jubileju, avtor je režiser Slavko Hren, ki je s Popevko dolga leta tudi ustvarjalno povezan. Hrena smo zato vprašali, kako vidi prihodnost Popevke, o preteklosti namreč vemo že skoraj vse. »Občutek, da o preteklosti Slovenske popevke vemo veliko, je varljiv. Vemo premalo. Vednost o tem, kako so ustvarjali njeni največji mojstri Privšek, Soss, Adamič in Kovačič, ki jih ni več med nami, ter Sepe, Robežnik, Žgur, Hrušovar, Golob in še nekateri, izginja. Je pa nesporno, da je bilo 'zlato obdobje' Slovenske popevke, ko so omenjeni legendarni glasbeniki gradili zvočno podobo slovenske šole popevkarstva, čas, ki se verjetno ne bo ponovil. Ker je skoraj nemogoče, da bi se v okolju s tako majhnim potencialom spet istočasno pojavilo toliko vrhunskih ustvarjalcev. Ne samo skladateljev, tudi tekstopiscev, pevcev, pevk, aranžerjev, glasbenih urednikov in drugih nujnih sopotnikov dejavnosti,« pravi Hren in dodaja, da Slovenska popevka že dolgo tudi ni več deležna tolikšne podpore javnosti. »V preteklosti si je to podporo pridobivala počasi, leto za letom, do vrhunca na začetku sedemdestih let, ko se je v času festivala 'iskala karta več' za vstop v Tivoli. Kot na kakšni košarkarski tekmi slovenske reprezentance na Eurobasketu. S prekinitvijo organiziranja festivala za dolgih 15 let je Popevka zavrgla priljubljenost in tradicijo. Nacionalna RTV je z opustitvijo organizacije te elitne prireditve dopustila, da so se zrahljali kriteriji kakovosti in poslej je marsikaj zapolnjevalo pojem slovenske popevke. To se ni zgodilo niti v San Remu, niti Opatiji, niti Splitu … Nenehno so se posodabljali, iskali modernejše forme in gradili na najboljšem iz preteklosti. In imeli podporo zelo široke javnosti. Ko se bo vse to spet vgradilo v vsakoletno organizacijo festivala pri nas, bo tudi prihodnost Slovenske popevke svetlejša, kot je,« sklene Hren. Z njim se strinja tudi Mef, ki priznava, da si zmagovalcev zadnjih let ni zapomnil, bolj se spominja tistih legendarnih izpred 50 let: »Ko so Popevko delali ljudje, ki so izhajali iz ameriškega jazza in orkestralne glasbe, smo imeli dobro Popevko, ko pa Popevko delajo ljudje, ki izhajajo iz hotelske glasbe, pa imamo, kar imamo.«

Skupaj z založniki pred občinstvo

Toda nazaj ne moremo, kako pa naj gre Popevka naprej? »Na Popevki bi morali biti navzoči založniki, sodelovati bi morali tisti izvajalci, ki zdaj izdajajo albume, da bi glasba festivala sovpadala z glasbo, ki se predvaja na radiu in izdaja na ploščah,« pravi Mef. Da je lanski festival kljub obilici nostalgije postregel z nekaj glasbenimi novostmi, pa pravi Slavko Hren. »Lanski jubilej je bil poln nostalgije in spominov na najbolj priljubljene pesmi, ki so postale zimzelene. Tudi nova izdaja festivala je bila v senci preteklih časov. Že z izbiro prizorišča, odrom Ljubljanske opere. Kljub temu pa je predstavila nekaj skladb in promovirala nekaj avtorjev in vokalistov, ki so bili prijetna osvežitev glasbene scene. Čas do letošnjega festivala je to potrdil,« pravi Hren. Ali bi morali letos, prvo leto po jubileju, zares obrniti nov list? »Predvsem se ne bi smeli spet preseliti v televizijski studio, v katerega ne moreš spraviti občinstva. Tu se vse začne in konča,« odgovarja Hren. Z njim se strinja tudi Marko Vozelj: »Izkusil sem tri različne lokacije, najlepše je bilo lani v Operi, leta 2008 sem bil v Križankah in leta 2011 v studiu. Studio je najbolj nezaželena lokacija, a po drugi strani smo lahko veseli, da festival sploh je. V času recesije se povsod varčuje in prav glasba je navadno prva, pri kateri se varčuje.« Da si Popevka zasluži javno prireditev, se strinja tudi Mef: »Nedvomno bi morala biti prireditev pred živim občinstvom. Na festivalu San Remo občinstvo ustvarja ozračje, pri nas pa je to telefonsko glasovanje.«

Strah pred dežjem

A tudi na odprtih prizoriščih ni vedno vse rožnato, se spominja Slavko Hren. »Na prvem festivalu po 15-letni prekinitvi na Ljubljanskem gradu leta 1998 smo večer pred uradno prireditvijo pripravili generalko z vso osvetlitvijo, kamerami in zvokovnimi aparaturami in na prireditev povabili občinstvo. Po četrti skladbi se je z neba tako usul dež, da smo komaj pospravili vso tehnično šaro in se skrili na varno. Kam se je zateklo nekaj tisoč obiskovalcev prireditve, mi še zdaj ni jasno. Lahko si predstavljate, kako strah nas je bilo, kako bomo naslednji dan izpeljali prireditev. Vendar se je potem vse srečno izšlo. Tudi z ognjemetom in Andrejem Šifrerjem, ki je zmagal s skladbo Za prijatelje.«

Nocoj teh skrbi organizatorji ne bodo imeli, Popevka bo v studiu TVS, v napovedih o letošnjih zmagovalcih pa sogovorniki niso bili najbolj zgovorni. Naj bodo pred znakom za start vsi enakopravni, so dejali.