Tiskane izdaje
Časopisi so postali webzini, kar pomeni, da izhajajo le na internetu, v tiskani obliki pa ne. V takšnem delovanju ni denarja, vendar člani uredništev medijev na spletu vseeno ne delajo zastonj. To je poseben model izmenjave informacij in povezovanja globalnega glasbenega področja. Delujejo v smeri skupnega prepoznavanja kakovostne glasbe, odkrivanja novih skupin, novih zvrsti in glasbenikov.
Pred skoraj enim letom je pri nas začel delovati nov interaktivni časopis Profanity Webzine. Poslušalcem trše (metal, hardcore) glasbe dnevno ponuja novice, članke, intervjuje, recenzije in reportaže. »Naše pisanje ni površinsko. Temelji na raziskovanju in intertekstualnosti. Prispevke navezujemo na širši družbeni kontekst, na filme, filozofijo, celo politiko,« je povedal urednik Ivan Cepanec, ki je nekdaj urejal tiskani Master Magazin.
»Hoteli smo pokazati in dokazati, da tudi v Sloveniji lahko izhaja, tako vsebinsko kot oblikovno, kakovosten metal časopis,« je razložil nastanek tiskane revije. Vendar je Master Magazin po dobrem letu propadel zaradi slabe oglaševalske politike, pomanjkanja sponzorjev in vse slabšega gospodarskega stanja.
Profanity ni nadaljevanje časopisa na spletu. V nasprotju z Master Magazinom ne temelji na prilagajanju tržnim zakonitostim ali gospodarskim razmeram. Ker denarja za tiskano izdajanje ni, je novi časopis nastal na spletu. »Splet za zdaj omogoča delo z minimalnimi stroški in maksimalnim izkupičkom. Webzine se lažje prilagaja vsakdanjemu hitremu tempu metal in drugih scen,« je pojasnil Cepanec. »Za tiskano izdajo bi se v prihodnosti odločili le, če bi mi diktirali vsebino in ostalo, ne pa marketinške službe financerjev, sponzorjev, založb ...«
Najstarejši aktivni metal webzine pri nas je Paranoid. Ekipa glasbenih ljubiteljev ga je začela izdajati leta 1999 in od takrat je stalnica na slovenski sceni. »Glede števila objavljenih dnevnih novic smo v svetovnem vrhu,« je povedal urednik Peter Gregorc.
Stran vsak dan obišče približno tri tisoč obiskovalcev. Cilj tega spletnega časopisa je podoben kot cilji ostalih tovrstnih medijev - bralkam in bralcem ponuditi čim več informacij iz sveta metala v domačem jeziku. Tiskan medij jih, po besedah Gregorca, ne zanima, saj je splet najhitrejši. Prav tako ni težav z distribucijo, internet ima doma vsak.
Za bolj raznoliko poslušalstvo od leta 2006 skrbi RockLine. Ekipa novinarjev in fotografov je v šestih letih objavila več kot 17.000 prispevkov s področja različnih glasbenih žanrov, s poudarkom na rocku. Odgovorni urednik Aleš Podbrežnik je o spletnem časopisu povedal: »RockLine je zasnovan kot elektronski medij, ker je medmrežje prihodnost pretoka informacij v svetu. Že zdaj je mogoče na tak način najbolj učinkovito osveževati stran in dosegati ažurnost, saj se nova informacija na medmrežju širi zelo hitro.«
Webzine 13. brat je spletna reinkarnacija fanzina, ki je v tiskani obliki v devetdesetih letih pokrival dogajanje na hardcorovsko-punkovski sceni. Obuditev je spodbudila potreba po ponovnem širjenju informacij o novi in stari glasbi, ki je ali zapostavljena ali pozabljena. »Z webzinom si želimo predvsem podpirati zanimive izvajalce, založnike in organizatorje koncertov ter izražati svoje poglede na glasbo in širšo družbeno problematiko,« je povedal Marko Rusjan. Tiskana oblika bo ostala želja, saj ima spletna izdaja veliko prednosti, ki so jih omenili tudi drugi uredniki.
Deseto obletnico letos praznuje tudi spletni glasbeni portal RockOnNet. Pokriva širok spekter žanrov - rock, pop, jazz, elektroniko in drugo. Urednik Matjaž Jaušovec je povedal, da je splet edini medij, ki omogoča delo skoraj brez finančnih sredstev, predvsem pa neodvisno od sponzorjev, uredniške politike in honorarjev.
Medij na spletu je bolj prilagodljiv, hitrejši in cenejši, po besedah urednika tudi bolj kakovosten: »Marsikateri naš novinar piše ali fotografira bolje od kakih dinozavrov iz glasbenih redakcij velikih medijev.«
Meni, da so prednosti spleta eden izmed razlogov, da tiskane glasbene revije ne uspevajo. »Sicer pa, zakaj bi morale tiskane revije uspevati? Splet je veliko bolj primeren za pisanje o glasbi,« je dodal, saj je zaradi interaktivnosti veliko lažje obvladovati hitrost in količino glasbenih informacij, vsebine pa lahko obogatimo z zvočnimi ali video posnetki.
Jaušovec pravi, da bi se bolj kot z neuspehom tiskanih revij morali ukvarjati z vprašanjem, kako narediti dober glasbeni časopis. Spletni mediji imajo pri nas boljše odgovore in ideje.
V spletni glasbeni mreži sodelujejo drugi mediji, avtorji, priznane in nove skupine, organizatorji koncertov, oboževalci in festivali. Če ekipe spletnih časopisov ne dobijo denarnih sredstev, dobijo dostop do ožjega kroga glasbene krajine. Gre za vzajemno sodelovanje več akterjev. Pisci dobijo možnost intervjujev z glasbeniki, albume za recenziranje, akreditacije za koncerte in festivale, ki jih predstavijo v reportažah. Spletni časopisi delujejo po načelu daj-dam, ki učinkuje, ker vse druži isto vezivo - glasba.
Za razvoj slovenskega glasbenega prostora je nujno medsebojno sodelovanje in povezovanje, meni Podbrežnik: »RockLine danes zelo dobro sodeluje zlasti s Paranoidom, Profanityjem in RockHard Slovenijo. Povezujemo se lahko tudi tako, da si med seboj 'izposojamo' člane ekipe in včasih tudi delimo isti prispevek. Menim, da skupaj sestavljamo zasnovo razvoja glasbenega novinarstva v Sloveniji.«
Pri nas je sodobno glasbeno novinarstvo šele v povojih. Čast mu, po besedah Podbrežnika, poleg omenjenih časopisov, rešujeta Val 202 z urednikom Jernejem Venetom ter občasno starosta Dragan Bulič.
