Slowind: čas in časi Elliotta Carterja

Festival komorne glasbe Slowind s trinajstletno tradicijo bo tokrat namenjen predstavitvi izjemnega ameriškega skladatelja.

Objavljeno
04. november 2011 09.11
Posodobljeno
04. november 2011 12.19
Marijan Zlobec, kultura
Marijan Zlobec, kultura

V sredo se v dvorani Marjana Kozine Slovenske filharmonije začenja 13. festival Slowind z naslovom Tempo 
e Tempi Elliotta Carterja. Tokrat bo namenjen predstavitvi omenjenega ameriškega skladatelja, ki bo 8. decembra dopolnil 103 leta, vendar še vedno neutrudno komponira.

Po predstavitvi Edgarda Varèseja na Festivalu Slowind 2009, s katerim je zasedba počastila petnajstletnico umetniškega delovanja, ki jim je med drugim prinesla tudi nagrado Prešernovega sklada in številne koncerte po Evropi, Ameriki in Kanadi, so se odločili za prvo predstavitev Elliotta Carterja v Sloveniji in največjo evropsko doslej. Festival bo še posebej slovesen, saj je skorajšnji stotriletnik med obiskom dveh članov Slowinda izvajalcem in organizatorjem festivala podaril svojo novo kompozicijo, ki bo na odru Kozinove dvorane Slovenske filharmonije doživela svetovno praizvedbo.

To je skladba Trije glasbeniki za flavto, basovski klarinet in harfo. Izvirni naslov ima v slovenščini in je kot taka natisnjena tudi pri svetovni založbi Boosey & Hawkes v Londonu. Elliott Carter se je med enournim srečanjem in pogovorom s članoma Slowinda 
v New Yorku podrobno pozanimal o ljubljanskem festivalu, nastopajočih, tradiciji, vsebini in predstavitvi njegovih del ter zatem ugotovil, da tako obsežnega festivala z njegovo glasbo v Evropi še ni bilo, v Ameriki pa le v glasbenem centru v Tanglewoodu, a v več letih zapored. Ko je spoznal to enkratno dejstvo, je prvotni dogovor o naročilu Slowinda za novo kompozicijo pri njem sam spremenil v darilo in zahvalo.

Zahtevni skladatelj 
za poslušalce in izvajalce

Pihalni kvintet Slowind slovi kot vodilni interpret sodobne, moderne in nove komorne glasbe kot tudi antoloških del celotnega 20. stoletja, kar je hkrati redkost in ima mednarodne razsežnosti z njihovimi številnimi gostovanji na tujem. Slowind je Carterjevo glasbo že izvajal, in sicer njegov še ne modernistični Pihalni kvintet iz leta 1948. Ugotovitev naših glasbenikov je bila, da je Carterjeva glasba zelo zahtevna tako za izvajalce kot poslušalce.

O svojem skladanju je zapisal: »Moja osnovna ideja pri komponiranju je, da so glasbeniki ljudje in vsak od njih ima svoj način življenja in svoj način igranja. Ko igrajo skupaj, vsak izmed njih iz svojega telesa prispeva tisto, kar je. Prav tako v družbi. Vsi smo med seboj različni. Moramo sicer upoštevati določena pravila in zakone, vendar vsak lahko živi svoje edinstveno življenje...«

Elliot Carter sodi med najvidnejše in najpomembnejše glasbenike našega časa. Glasbeni svet je nedavno s koncerti, festivali, izdajami knjig, zgoščenk in filmov obširno praznoval njegovo stoletnico. V Sloveniji se razen Slowindove izvedbe ene skladbe takrat ni zgodilo nič. »Že zato, še bolj pa zaradi potrebe po seznanjanju naše kulturne sredine z njegovo genialno glasbo, smo se v Slowindu odločili, da bomo v času 'jubilejnega zatišja' priredili festival, kot se zanj spodobi,«­ pravi Matej Šarc.

Carter je o svoji glasbi napisal esej Zvok in tišina v času: sodoben pristop k elementom glasbe, v njem pa priznava, da je skladateljski poklic v Ameriki podedoval zelo privzdignjeno in visoko razvito estetsko perspektivo o glasbi iz Evrope. Upa, da bo vse bolj izobraženo glasbeno občinstvo zahtevalo zares vredna in pomembna dela sodobnih skladateljev, četudi bodo pisali za elektronske stroje.

Slowindovi koncerti 
na festivalu 2011

Na komornih Slowindovih koncertih od 9. do 18. novembra bodo sodelovali številni umetniki, kot so flavtist Robert Aitken, pianistka Ursula Oppens, harfistka Coline-Marie Orliac, Barbara Jernejčič Fürst, Milanka Črešnik, Igor Mitrović, Zoran Marković, Ana Glišić, Milan Hudnik, Janez Podlesek, Tibor Kerekeš..., Slovenski komorni zbor, Slovenski tolkalni duo (Simon Klavžar, Jože Bogolin) ter dirigenti Robert Aitken, Emmanuel Villaume, Martina Batič in Simon Krečič.

Poleg obsežne predstavitve kar 27 Carterjevih skladb bomo slišali izjemna dela slovenskih avtorjev Božidarja Kosa, Janeza Matičiča in Lojzeta Lebiča. V sklopu festivala bo potekala tretja mednarodna glasbena delavnica Tempo e Tempi Elliotta Carterja, ki se je bodo udeležili slušatelji iz več držav, vodil pa jo bo muzikolog John Link.

V Slovenski filharmoniji bodo uro pred vsakim koncertom pogovori; v sredo, 9. novembra, ob 19. uri bodo gostje pogovora John Link, Ursula Oppens in Janez Matičič, koncert ob 20. uri pa ima naslov Enchanted, poimenovan je po prvi skladbi festivala Enchanted­ Preludes (Uročeni preludiji, 1988) za flavto in violončelo Elliotta Carterja.­

Iz njegovega opusa bodo izvedli še novo in podarjeno delo Trije glasbeniki (2011), Nights Fantasies (Nočne fantazije, 1980) za klavir in A Mirror on Which to Dwell (Ogledalo, pred katerim vztraja, 1975). Slišali bomo še As It Fell Upon 
A Day (Kot se je pripetilo nekega dne, 1944) za sopran, flavto in klarinet Aarona Coplanda (1900–1990) in Geode (1998) za tolkala in klavir Janeza Matičiča.

Drugi koncert Occasions (Priložnosti) bo v Cankarjevem domu 
10. in 11. novembra z orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Emmanuela Villauma. Iz Carterjevega opusa bodo izvedli Three Occasions  (1986–1989) in Sound Fields (2007).

Tretji dogodek bo v Slovenski filharmoniji 13. novembra, ko bodo prikazali devetdesetminutni dokumentarni film o življenju in delu Elliotta Carterja Labirint časa (A Labirynth of Time, 2005). Film je posnel Frank Scheffer, ki že petindvajset let spremlja in snema skladatelja Elliota Carterja.

V Slovenski filharmoniji bo 
14. novembra najprej pogovor 
z Božidarjem Kosom in krstno predvajanje posnetka pogovora Mateja Šarca z Elliottom Carterjem (videoposnetek iz New Yorka). Sledil bo koncert Nine by Five and Nine, kot je naslov Carterjevega pihalnega kvinteta št. 2 iz leta 2009. Sicer bodo izvedli še Carterjevo Sonato za flavto, oboo, violončelo in čembalo ter njegov Triple Duo (1983). Božidar Kos se bo predstavil s Fatamorgano (2004), slišali pa bomo še skladbo ameriškega skladatelja Walterja Pistona (1894–1976) Divertimento za devet inštrumentov (1946). Dirigent bo Robert Aitken.

V torek, 15. novembra, bo predkoncertni pogovor z Lojzetom Lebičem in Robertom Aitkenom. Koncert bo imel naslov Scrivo in vento (Pišem v vetru) po Carterjevi skladbi za flavto solo iz leta 1991. Izmed njegovih del bodo izvedli še Pihalni kvintet iz leta 1948, Gra (Igra) za klarinet solo iz leta 1993 in Koncert za flavto iz leta 2008. Lojze Lebič bo prispeval svoj Kons (b)
iz leta 1967, Witold Lutosławski (1913–1994) pa Diapozitive iz leta 1988. Dirigent in solist na flavti bo Robert Aitken.

Canto je naslov naslednjega koncerta v Slovenski filharmoniji 
16. novembra, ko bo med drugimi nastopil še Slovenski komorni zbor z dirigentko Martino Batič. Med deli Elliotta Carterja bodo na programu Saëta in March (1950/1966), Adagio in Canto (1950/1966), Recitativ in improvizacija (1950/1966), Moto Perpetuo in Canaries (1950/1966) za štiri timpane, Tarantella (1936) za moški zbor in klavir štiriročno, Heart Not So Heavy As Mine (1938) za mešani štiriglasni zbor a capella, The Defense of Corinth (1941) za recitatorja, moške glasove in klavir štiriročno, Let’s Be Gay (1937) za ženski zbor in dva klavirja. Na sporedu bosta še skladbi Roberta Aitkena (rojenega leta 1939) Monodija (1983) za flavto solo in mešani zbor ter Isanga Yuna (1917–1995) Novelette­ (1980).

Zadnji koncert z naslovom Tempo e Tempi (po Montalejevi pesmi) bo v SF 18. novembra. Med Carterjevimi deli bomo slišali Esprit Rude/Esprit Doux II (1994), Retracing (2002), Retracing II (2009) in Retracing III (2009), Quintet (1991) za klavir in pihala, Trilogijo (1992), Tempo e Tempi (1998–1999) za sopran in inštrumente ter Mozaik (2004). Elliott Carter Fotodokumentacija Dela Festival 
Slowind 2011

Od 9. do 18. 11. v Cankarjevem domu, Slovenski filharmoniji in na ljubljanski filozofski fakulteti.