Tiskane izdaje
V znanem slogu umetnika, ki je v dobrih treh desetletjih postal tako rekoč rock zvezda klasičnih odrov in rad združuje glasbo, multimedijo, tradicijo Zahoda in Vzhoda, bomo lahko priča večeru sinhrone umetnine, kot jo poimenuje sam.
Trilogija namreč združuje glasbo in prizore iz filmov Junak, Prežeči tiger, skriti zmaj in Banket. Glasbo je seveda napisal Tan Dun, ki bo v Ljubljani tudi dirigiral (poleg orkestra SF še Orkestru Fundacije Opere Giuseppe Verdi iz Trsta). Medtem ko bomo na platnu sledili zgodbam o ljubezni in žrtvovanju treh ženskih junakinj, bo vsako od njih ob orkestru predstavljal solo inštrument: violončelo, klavir in violina (tokrat v izvedbi Zhu Lin, Yindi Sun in Lane Trotovšek).
Tan Dun je eden najbolj iskanih glasbenikov, ki je prehodil neverjetno pot od obiralca riža v Maovi Kitajski do umetnika, ki nagovarja milijone s filmskih platen, interneta, opernih in koncertnih odrov.
Všeč vam je ta slovenska beseda hvala!
O, da, spominja me na kitajsko reko. Na Kitajskem rečemo toku mogočne reke nekako tako, kot zveni vaša beseda za zahvalo.
Novembra ste z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopili prvič. Takrat ste začutili Ljubljano kot svoj dom. Ste se torej zdaj vrnili domov?
Da, pravzaprav se počutim tako domače zaradi odličnih glasbenikov, ki so mi kot bratje in sestre, ter menedžmenta in tehnične ekipe, ki sta kot moja strica, vsi me zelo podpirajo, vedno so v pomoč, karkoli potrebujem. Poleg tega mi je všeč Slovenija, Ljubljana, njena okolica, vaša hrana, dobro se počutim ... a najpomembnejša je seveda duhovna povezanost. Tukaj sem začutil svoj rojstni Hunan, začutil sem reke in gore, oh, kako rad imam gore.
In začutili ste duha Gustava Mahlerja?
O, seveda, Gustav Mahler je prišel v Ljubljano kot mlad glasbenik in kot prvo službo prevzel ta orkester, ki ga zdaj vodim jaz. Zame je velika čast nastopati z istim orkestrom kot Mahler.
Trilogija borilnih veščin je v vašem slogu – nekakšen spektakel. Združujete filmsko glasbo in prizore iz filmov, ki jih poznamo kot zgodbe o ljubezni, časti, dolžnosti, zvestobi, ljubosumju. Na osrednjem ljubljanskem trgu se jutri torej obeta drama.
Da, drama, toda borilne veščine niso samo bojevanje, še posebej, odkar je na sceni režiser Ang Lee, ki je obrnil borilne veščine h kitajski filozofiji. To ni boj drug proti drugemu, to je boj brez dotika, z umom, razumom, intelektom in umetniškim čutom. Celotna trilogija je preplet kitajske filozofije, akcije, tišine, prostora. Ko sem pisal glasbo, je bila zame v ospredju tragedija treh žensk; vse umrejo iz različnih razlogov – zaradi ljubezni, sanj ali upanja. Kot skladatelj sem imel veliko 'afer' s temi junakinjami ...
V Sloveniji je veliko oboževalcev tovrstnih filmov.
Sem oboževalec filmov in kina. Ko sem srečen, grem v kino. Ko sem nesrečen, grem v kino. Ko sem zaljubljen, ko pogrešam dom, ko se mi kaj posebnega dogaja. Filmi so pomemben del naših življenj in danes posebej mladi ljudje skozi filmsko glasbo lahko spoznavajo klasiko, repertoar orkestrov, pravzaprav potrebujemo več filmske glasbe. Dobre filmske glasbe.
Imate nova naročila?
Veliko jih je, a rad imam samo ljubezenske zgodbe s tragičnim koncem.
Ljubezenske tragedije?
Nagovarjajo mojo glasbo in mene kot skladatelja. Zgodbe, v katerih so akcija, lepota in tišina. Mislim, da sem dober v tem. Poskušam najti tako, a je še nimam. Bom pač čakal.
Razložite nam svoj filozofski
Kaj v vaši glasbi je ostalo od vašega otroštva, Maove kulturne revolucije, ljudskih pesmi, ki ste jih poslušali, oper o duhovih ...?
Kitajska je zdaj odprta trideset let in je popolnoma drugačna država, kot je bila. Še zdaj ne razumem, kako sodita skupaj kultura in revolucija, kako lahko spustiš revolucijo nad svojo kulturo. Preteklost, tradicijo moraš spoštovati, negovati, uporabljati. Zdaj, ko se soočamo z globalnimi kulturnimi spremembami, ne smemo pozabiti preteklosti, preteklost je pomemben most do prihodnosti. Zato rad ustvarjam organsko glasbo, v kateri uporabljam izginjajočo tradicijo. Moja preteklost mi prinaša podobe za prihodnost. Ustvarjam s papirjem, kamni, železom, vodo, z vsemi organskimi materiali, vsi so lahko del moje ekspresije.
Še živite v New Yorku?
Živim povsod, v Parizu, New Yorku, obožujem Amsterdam, imam veliko prijateljev, stanovanja, pisarne, vendar je dom tam, kjer je žena, in žena je v Šanghaju.
Z internetno simfonijo ste najbrž nagovorili nekoliko drugačno poslušalstvo.
Internet je del naših življenj in moja glasba odseva moje življenje. Zato se mora umetniško, glasbeno, praktično odražati na mojih kreacijah. Delam vse mogoče, tudi internetno glasbo, glasbo z mobilnimi telefoni, delam različne reči, ki vključujejo nove naprave. Glasba je vendar ogledalo naše duše.
In vendar ste rekli, da je vaše življenje – pravzaprav življenje vseh nas – opera.
Ker z zvoki pišem svoje zgodbe. Za vsako noto je živahna drama in vsaka od njih je del mojega življenja.
Poleti vas čaka velika turneja z novim delom in orkestrom mladih. Skladbo Passacaglia: The Secret of Wind and Birds ste napisali po naročilu Carnegie Hall in pri tem spet uporabili socialna omrežja ...
Vedno iščem skrivnosti narave. Tokrat sem skušal uporabiti zvoke ptic, kajti v pradavnini se je človek skušal pogovarjati s pticami. Tudi starodavna kitajska glasba je govorila o pticah. Za to skladbo sem uporabil mobitele, twitter, internet, da smo kreirali zvok gozda ptic. In tako bo občinstvo te zvoke, zbrane prek socialnih omrežij, produciralo z mobilnimi telefoni. Premiera bo v Carnegie Hall v New Yorku z National Youth Orchestra ZDA, v katerem so najboljši mladi glasbeniki, tri dni kasneje, sredi julija, pa bomo že v Pekingu in naprej po Kitajski.
Naslednje leto morda v Ljubljani?
Upam.
