Tenor, ki je navdušil nabito polne Stožice

Ljubljana - Toskanski tenorist Andrea Bocelli, eden od najbolj popularnih tenoristov našega časa, je v soboto zvečer v celoti napolnil dvorano ljubljanskih Stožic. Občinstvo so ga poleg slovenskih sestavljali tudi obiskovalci iz vseh naših sosednjih držav. V dvodelnem in dveurnem koncertu je sprva odpel nekaj najbolj znanih opernih arij, nato pa je po premoru predstavil nekaj filmske glasbe tudi z novega album Cinema.

Izjemnost sobotnega nastopa Andree Bocellija je bila večplastna. Predvsem je to bil prvi nastop tega slovitega tenorja v Ljubljani. Sicer bi gotovo njegov nastop bil privlačnejši v kakšni drugi dvorani, tako pa je bila športna dvorana Stožice nabito polna večinoma zelo lično oblečenega občinstva, ki je poleg parterja napolnilo do skoraj zadnjega sedeža tako zelen, kot rdeč krog.

Glede na to, da so od prejšnjega nastopa simfoničnega orkestra v tej dvorani, ob nastopu Stinga, akustično za silo uredili dvorano, je bila zvočna plat nastopa povsem zadovoljiva. Vizualna podoba nastopa je bila statična z velikim ekranom za nastopajočimi ter dvema manjšima ob straneh, tako so lahko vsi gledalci videli tudi kaj s dogaja na odru. Prav tako pa so predvajali različne vizualije v skladu s vsebino skladb.

Andrea Bocelli je nastopil ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ob dirigentskem vodstvu njegovega rojaka Marcello Rota in 70-članskega zbora, ki so ga sestavljali pevci in pevke iz komornih zborov Hugo Wolf iz Maribora in Orfej iz Ljutomera ter učencev petja mariborske glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška.

Kot uvodno skladbo so sami izvedli Verdijevo skladbo Vedi le fosche notturne iz opere Trubadur, nakar je na oder ob darežljivem ploskanju stopil Andrea Bocelli in odpel motive iz oper Cavalleria rusticana Pietra Mascagnija Intanto amici, qua in Andrea Chenier Umberta Giordana Come un bel di di maggio. Nato pa je nastopila njegova domača gostja sopranistka Sabina Cvilak z Vissi d'arte iz Tosce. To je tudi bil dramaturški recept, kjer je po dveh skladbah, ki ju je odpel Bocelli, nastopila Cvilakova, ali dva kitarista, ali pa še ena gostja, Christine Aladdo.

Če je že bil v prvem delu poudarek na opernem in verskem (Ave Maria, Panis Angelicus) repertoarju, je bi drugi deli nekoliko lahkotnejši, s poudarkom na glasbi iz filmov. Prvi del so končali natančno na minuto v eni uri z duetom Bocellija in Cvilakove in znamenito napitnico Brindisi iz Verdijeve Traviate.

Uvod v drugi del je bil Bocellijev poudarek na lepoti napolitanskih pesmi, ki so mesto pod vulkanom postavile na svetovni glasbeni zemljevid. Tako je z albuma Incanto, ki ga je izdal ob svoji 50-letnici in je posvečen pesmim iz Neaplja odpel odo materinstvu Mamma ter turistično melodijo o prvi vzpenjači na Vezuv Funiculì, Funiculà. Z novega albuma Cinema pa je odpel le štiri pesmi, in sicer Maria iz Zgodbe iz zahodne strani, Be My Love iz Pozdrav iz New Orleansa, ki jo je namenil svojemu velikemu vzorniku Mariu Lanzi, The Music of the Night iz Fantoma iz opere ter Brucia la Terra, ki je znana tudi kot Speak Softly, Love, ljubezenska tema iz filma Boter. Za zaključek uradnega dela programa pa je Bocelli namenil duet s Christine Aladdo Canto Della Terra z okoljevarstvneim sporočilom. Tako se je končal dveurni nastop, vključujoč premor. Ker pa seveda brez dodatka ni šlo ...

Sprva je Bocelli odpel prepesnitev pesmi Now We Are Free (Nelle tue mani) iz filma Gladiator, posvečeno bojevnikom in pa konjem, njegovi veliki ljubezni. Nato pa je zaključil z najbolj pričakovano pesmijo tega večera v duetu s še eno ljubiteljico konj, Sabino Cvilak, Con te partiro (Time To Say Goodbye). Za zadnji dodatek pa je stoječemu občinstvu odpel najbolj znano tenorsko operno arijo iz Puccinijeve opere Turandot o ljubezenski nespečnosti in končni zmagi oziroma osvojitvi. In Bocelli je ljubljansko občinstvo v celoti osvojil in prevzel z izvrstno zmogljivim in discipliniranim glasom.