The Kooks: Vreščanja polna dvorana

Skorajda histerično kričeč sprejem britanskih mladih glasbenikov v Kinu Šiška, ki so prvič nastopili pri nas.

Objavljeno
04. julij 2012 15.40
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Ko sem pred leti dobil v roke prevenec britanske skupine The Kooks, nisem padel v nezavest od presenečenja. Pač še ena britanska pop rock skupina, ki skuša preživeti. Ko pa je bil sinočnji koncert te skupine v ljubljanskem Kinu Šiška že pred meseci v hipu razprodan, so mi vzbudili zanimanje.

Mislim, da se še ni zgodilo na nobenem koncertu, pa sem jih v moji 40-letni obiskovalski karieri videl kar nekaj, da bi dvorano zapolnilo tako vreščanje (verjetno) najstnic, še preden so se prvi člani zasedbe pojavili na odru. Kot bi stopili The Beatles na Shea stadion ...

Zasedba The Kooks je nastala v Brightonu v grofiji East Sussex leta 2004 in je od samega začetka pri založbi Virgin, ki je svojčas res bila neodvisna založba, sedaj pa več ni. Tako da je spredalčkana glasba The Kooks kot indie rock, daleč od resnice, so prej odlični predstavniki korporativnega popa, s kančkom rockovske digresije. Na posnetkih zvenijo veliko bolj uglajeno, kot v živo, kjer pri njih vse hrešči, ko igrajo električne kitare, in vse preveva pop milina, ko primejo za akustične. V Ljubljani so predstavili nov album Junk of The Heart in pa seveda stare uspešnice. Občinstvo pa je vreščalo.

Zasedba se je ustalila v postavi pevec, ritem kitarist in ceremonijal mojster Luke Pritchard, Hugh Harris (glavna kitara, klaviature), Peter Denton (bas kitara) in Paul Garred (bobni), vendar slednjega na turnejah zamenja Chris Prendergast. Tudi sami pravijo svoji glasbi pop in so se proglasili za »glasbene kurbe«, morebiti bolj zaradi medijskega učinka, kot pa zaradi resničnega priznanja. Vsekakor so pobirali vplive od najboljših, kar se je iztekalo v zelo sprejemljivo in prijetno, skorajda že moteče nemotečo glasbo. Kodrolasi Luke Pritchard pa je s svojim momljanjem posekal celo samega Boba Dylana. Očarljivo je deloval na (večinoma žensko) občinstvo, ki se kar ni moglo naužiti The Kooksov. To je bila eksplozija zvoka in svetlobe (s sabo so namreč privlekli svojo festivalsko razsvetljavo za velikanske odre in z njo zabasali oder Kina Šiška).

Tu skorajda ni šlo več za glasbo, kajti če bi šlo za glasbo in podpiranje neodvisnega, alternativnega in pristnega rocka, bi bila taka gneča občinstva tudi recimo na nedavnih koncertih v Ljubljani dveh vzorčnih predstavnikih tovrstne glasbe, kot so recimo Kill It Kid in pa Puta Madre Brothers, ali pa neodvisnega popa kot so recimo Moriarty.

Sicer pa je bil včerajšnji razprodan koncert The Kooks in tudi današnji z The Cult, več kot energičen zaključek tretje uspešne sezona delovanja Kina Šiška.