Tiskane izdaje
Trentemøller je na evropski turneji, na kateri predstavlja novi album Fixion, in to na večinoma razprodanih prizoriščih. Ne vem sicer, koliko nas je bilo med občinstvom iz tiste generacije, ki je prva poslušala pionirje elektronske glasbe, ki so proizvajali sprejemljivejše oblike tovrstnega glasbenega izražanja in so prvič postale del resnega glasbenega posla. Za nas je to bil nostalgičen večer spominov na mladost.
Očitno se je Ander Trentemøller učil od najboljših, saj v svojo glasbo vpleta zelo široko paleto glasbenih vplivov. Najbolj očiten je seveda tisti od skupine Joy Division, ki so dali temačnost njegovi glasbi, medtem ko so Human League prispevali pop melodičnost. Če je kitarist Jeppe Brix Sørensen s kitaro dodajal joydivisionski kitarski zvok, mu je protiutež delala kitaristka Marie Fisker, ki je najpogosteje frazirala trashy surfrockovske vzorce. Ko je v nekaj poskočnih skladbah še zapela, se nikakor ni bilo moč otresti vplivov Siouxsie Sioux iz skupine Siouxsie and the Banshees. V umirjenih atmosferičnih skladbah pa je bil vpliv Elizabeth Fraser (Cocteau Twins, This Mortal Coil) več kot očiten.
Pevka Marie Fisker.
Foto Jože Suhadolnik
Zasedba izvaja večinoma inštrumentalno glasbo, ki je občasno ob poudarjenih kitarah zvenela povsem alterrockovsko, sicer pa ni šlo brez opaznih plesnih disco vplivov, močnih ritmičnih vzorcev tipa DAF, eksperimentalnega minimalizma Cabaret Voltaire, monotonega minimalizma Suicide in do nizanja zvočnih pejsažev v slogu Japan, totalnega klasičnega techna, natančne ritmike Kraftwerk ter celo odmevov filmske glasbe z močno oporo na Twin Peaks in mojstra dvoumnih filmih zvokov in melodij Angela Badalamentija.
Ne le zvočno, tudi vizualno je bil koncert poudarjeno temačen, saj so zelo zmerno uporabljali svetlobo, pa še to večinoma belo in kot protisvetlobo. Tako so bili nastopajoči, ki so bili oblečeni v črno, večino časa bolj silhuete v megli kot glasbeniki, ki so tam, da nas zabavajo. Pa vendar je bil to močen koncert, kjer je plesna oblika zabave vendarle bila drugotnega pomena, kajti tako mojstrsko nizanje elektronike je bilo treba tudi pozorno poslušati. Trentemøller je obogatil nastop še z dodantmi člani, ki so poživili dogajanje na odru, saj so sicer tovrstni nastopi zelo dolgočasni. Citati niso bili moteči, saj smo jih jemali bolj kot poklon vzornikom, ne pa kot ceneno kopiranje. Navsezadnje velja tudi v elektronski glasbi, da tudi ti glasbeniki le stojijo na ramenih (elektronskih) velikanov, ki so bili pred njimi.
