Umrl je Dušan Velkaverh

Pomnili ga bomo po vrsti najprepoznavnejših besedil iz zlatih let slovenske popevke.

Objavljeno
01. februar 2016 11.44
Posodobljeno
01. februar 2016 11.54
bsa*Velkaverh
V. U.
V. U.

V starosti 72 let je umrl pisec besedil in založnik Dušan Velkaverh, poroča MMC RTVS. Ustvaril je besedila za vrsto najprepoznavnejših popevk, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Med iskrenimi ljudmi, Pridi, dala ti bom cvet in Marie, ne piši pesmi več.

Rodil se je leta 1943 v mestu Georgetown v Gvajani. Njegov oče je bil kapitan dolge plovbe, njegova mati pa Angležinja, po poklicu medicinska sestra in hči kolonialnega uradnika.

Otroštvo je preživel v Gvajani, New Yorku, Londonu, Beogradu in Ljubljani. Leta 1956 se je z družino preselil v Slovenijo, najprej v Portorož, pozneje v Ljubljano, kjer je živel do smrti. Čeprav ga danes poznamo po izjemnih besedilih, mu je slovenščina sprva predstavljala težavo. Naučil se je je šele pri trinajstih letih.

Ustvaril je kar okoli 600 besedil

Leta 1968 je prvič sodeloval na festivalu Slovenska popevka in v tandemu s skladateljem Juretom Robežnikom prejel nagrado občinstva za skladbo Presenečenja v izvedbi Belih vran.

Skupno je ustvaril kar okrog 600 besedil, bil pa tudi dolgoletni vodja glasbene produkcije RTV Slovenija (direktor Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija). Bil je tudi direktor glasbene založbe Corona in na čelu združenja Sazas.

Kljub izjemnemu opusu se je Velkaverh, čigar prvi poklic je bilo sicer novinarstvo, pisanju besedil za popevke posvečal le ljubiteljsko. Pred leti je v intervjuju za Delo povedal: »Pisanje besedil je bilo dvajset let moj drugi poklic. Toliko naročil sem pač dobival od skladateljev glasbe – predvsem Mojmirja Sepeta, Jureta Robežnika, Tadeja Hrušovarja in Jožeta Privška. Pisal sem po tri besedila na teden, vedno z odgovornostjo – skladatelj je želel uspešnico in ti nisi mogel napisati kar nekaj v tri dni. Dostikrat je z notami prišel v ponedeljek, snemanje pa je bilo že v sredo ...«

Najhitreje je, kot je povedal sam, nastalo besedilo popevke Nad mestom se dani. »Tisto noč sem napisal tri besedila. Ob štirih zjutraj, ko sta bili dve že za mano, nenadoma zagledam še en sveženj Privškovih not. Stanoval sem v Dravljah med bloki in začele so se prižigati jutranje luči; rekel sem: nad mestom se dani. Koliko vprašanj se zbudi, koliko problemov, ko ljudje zjutraj začnejo vstajati, sem razmišljal. V pol ure sem ga napisal.«

Pisal je tudi besedila za televizijske oglase. Njegovo je, denimo, besedilo za legendarni oglas Moja dežela.

Spomini na Velkaverha

Pevec Oto Pestner o njem pravi, da je bil eden največjih sodobnih pesnikov, ki je zaznamoval dolgo obdobje našega časa. »V spominu mi bo ostal kot eden najboljših pesnikov, ki je naredil veliko za slovensko zabavno glasbo. Napisal je tudi besedilo za mojo uspešnico Mati, bodiva prijatelja na glasbo Jožeta Privška, ki bo vedno imela posebno mesto v mojem srcu.«

Glasbeni urednik Dragan Bulič poudarja, da je Velkaverh za sabo pustil tak pečat kot le malokateri slovenski avtor, a tudi če bi se podpisal le pod skladbo Dan ljubezni, »bi bilo zame kar dovolj«.

Kantavtor Vlado Kreslin je Velkaverha spoznal v legendarnem Bistroju Turist v sedemdesetih letih. »Bil je razgledan, načitan človek s slikovito biografijo, zato je bilo zanimivo kramljati z njim. Potem pa sem zapel še dve njegovi besedili, Dan neskončnih sanj in Vse naše pravljice. Bil je zelo plodovit in inteligenten avtor.«

Andrej Stare, zdravnik in športni reporter: »Z Dušanom sva bila več kot le svaka, spominjam se najinih potovanj, bil je namreč velik privrženec športa, predvsem nogometa. Bila sva skupaj na evropskem prvenstvu v Angliji, svetovnem prvenstvu v Franciji, dvakrat sva bila skupaj na finalu pokala državnih prvakov v nogometu. Ko sem predlagal Nogometni zvezi Slovenije, so z odprtimi rokami sprejeli Dušana kot konferansjeja na reprezentančnih tekmah na stadionu. Vselej je bil za štos, preudaren, čustven in dober prijatelj. Spominjam se, kako sva s čolnom plula po azurni obali in občudovala kalanke, kako sva v Marseillu občudovala Canebiere, kako sva v Londonu obiskala ječo London Dangeon ... Na njegovi zadnji poroki 20. maja leta 2000 sem bil priča njegovi ženi Heleni, svoji sestri ... Tam so bili Andrej Šifrer in mnogi prijatelji ... Spominjam se, kako prešerno je bilo ob njegovi 60-letnici v njuni hiši na Vrhniki in kako smo praznovali mojih 60 let v gostilni Pri Noni ... Ogromno spominov, zame je bil precej več kot pisec najlepših besedil ...«