Tiskane izdaje
V 80. letu starosti je za posledicami neozdravljive bolezni ponoči umrl priljubljeni harmonikar in narodnozabavni glasbenik Lojze Slak. Lojze Slak je skupaj z ansamblom bratov Avsenik najbolj zaznamoval narodno-zabavno glasbo na Slovenskem, pa tudi zunaj njenih meja, predvsem v Združenih državah Amerike. Za harmoniko ga je navdušil stric Ludvik. Nanjo je igral od sedmega leta. S petnajstimi leti je začel igrati kot samostojni godec na porokah, kar je počel do svojega petindvajsetega leta. Kasneje je velikokrat povedal, da so bile »ohceti« njegova najboljša glasbena šola.
Prelomno leto v njegovi karieri je bilo leto 1957, ko je prvič nastopil kot samostojni harmonikar na javni radijski oddaji Pokaži kaj znaš in očaral tako strokovno javnost kot radijsko občinstvo. Prvi ansambelski začetki so bili leta 1959 z nastankom ansambla bratov Slak. Po treh letih igranja sta morala dva od bratov v vojsko, zato je ansambel razpadel. A Lojze ni miroval. Pravi preboj se je zgodil leta 1964, ko se je na enem od njegovi nastopanj na radiu Ljubljana spoznal s pevsko skupino Fantje s Praprotna in nastal je eden naših najboljših in hkrati najbolj izvirnih domačih ansamblov.
Ob štiridesetletnici svojega ansambla leta 2004 je dočakal prvo razkošno in celovito monografijo avtorja, pisatelja in dolgoletnega spremljevalca svoje glasbene dejavnosti Ivana Sivca. Naslov En godec nam gode je vzet iz ljudske pesmi, tako kot je Lojze Slak že zdavnaj postal ljudska in narodna legenda s pet tisoč koncerti, petdesetimi ploščami in več kot petimi milijoni poslušalcev, od Amerike do Avstralije. Ob predstavitvi monografije je Slakov dolenjski rojak, pesnik Tone Pavček, dejal, da Slak ne bo godel samo do smrti, ampak ga bo gospod Bog povabil k sebi z besedami: »Pridi v raj in še meni zaigraj!«
Ob jubileju ansambla je dejal: »Štirideset let je dolga doba, vendar je minilo hitro, prehitro.» Januarja letos je bil operiran na hrbtenici, saj so številna igranja, dolga potovanja, neprespane noči in druga odrekanja pustili tudi posledice. A legenda narodnozabavne glasbe nikakor še ni razmišljal o upokojitvi. Kot se je ob izidu nove plošče Dragi prijatelji maja lani pošalil: »Pavček pravi, da me On že kliče k sebi. Ljubi godec, pridi k meni v raj in še meni kaj zaigraj! To so mi za 70-letnico zapisali na transparent. A sem šel in pripisal: Pa se nič ne mudi!« je takrat povedal v Delovi prilogi Vikend.
Ob dvajsetletnici slovenske države so v uredništvu Vikenda pripravili 20 najodmevnejših slovenskih uspešnic vseh časov; takšnih, ki so Slovencem res zlezle pod kožo in jih znajo tudi opolnoči (ali predvsem takrat!) na pamet, kot so zapisali. Mednje so uvrstili tudi pesem V dolini tihi, ki jo je Ansambel Lojzeta Slaka ustvaril leta 1966. Pesem je nastala po slovenskem narodnem motivu, ki ga je Ansambel Lojzeta Slaka predelal v lastno verzijo.
Lojze Slak je ob tem dejal: »Po vojni, ko je po štirih letih mrtvila med ljudi spet prišla zabava, sem rad zbežal tja, kjer se je pelo in igralo. Ljudje so prepevali slovenske ljudske motive in ta mi je ostal v glavi. Leta kasneje, ko smo začeli sodelovati s Fanti s Praprotna, se nama je z Nikom Zlobkom zdel ta motiv zelo primeren za njihov način petja in tako sva ga priredila v svojo verzijo, ki je živa še danes.«
Ikonični Trenutek: »Al' on odšel je, odšel je daleč proč, zapel, zavriskal, je v tiho noč.«
Slak, rojen 23. julija 1932 v vasi Jordankal blizu Mirne peči na Dolenjskem, je kot pravi Dolenjec gojil ljubezen do cvička, na Trški gori pa je imel tudi svoj vinograd. »V moji kleti je tako, kot mora bit', pa čeprav sem včasih mal' nalit'!« je nekoč hudomušno pripomnil v Slovenskih Novicah.
Iz občine Mirna Peč so sporočili, da bo žalna knjiga za pokojnim Lojzetom Slakom odprta v občinski sejni danes od 12.30 do 19. ure ter še v petek od 8. do 19. ure, pa poroča STA.
